KRANJ – Dobrodelno društvo z modernim naslovom Daruj.si je za slovenske razmere nekaj posebnega. Vsak evro, ki ga pridobijo za pomoč, je nemudoma transparentno objavljen na njihovi spletni strani. Tudi vsak primer, pri katerem pomagajo, kot le zmorejo, je javno razgrnjen. Člani so uporabili internetno znanje za popolnoma pregledno delovanje društva in si ob tem zadali cilj: z drugačnostjo znova pridobiti zaupanje ljudi v dobrodelnost.
Trije mladi Gorenjci
Društvo so ustanovili Kristian Balantič iz Kranja, Rok Meglič iz Loma pod Storžičem in Nataša Grušovnik iz Čadovelj pri Kranju. Pa da ne bi mislili, da so to ljudje, polni življenjskih izkušenj zaradi starosti, kje pa! Najstarejša je Nataša, ki jih še nima trideset. »Z Rokom, mojim partnerjem, sva se o dobrodelnosti pogovarjala lani, ko sem bila še noseča. Dobro nama je šlo, imela sva firmo, ki sva jo pozneje prodala. Pogledovala sva po dobrodelnih društvih in poskušala ugotoviti, kdo je tolikanj odprt, da bi mu lahko namenila sredstva brez strahu, da ne bi potem najina donacija izginila oziroma poniknila v nekakšnem sistemu dobrodelnosti, ki na koncu nima nobenega smisla več,« pravi danes mamica desetmesečnega sinčka.
Dva tedna po tistem se je pri njiju oglasil Kristian, Rokov poslovni partner, in povedal, da ima narejeno obliko za spletno dobrodelno aplikacijo, manjkal pa mu je sistem, da bi se prek strani izvajale donacije. Rok, izvrstni računalniški programer, je vzel stvar v svoje roke, oziroma tipkovnico in ekran, ter kmalu ustvaril edinstven način vplačevanja dobrodelnih prispevkov prek računalniškega sistema. »Takoj sem se odločil za delo, stoodstotno sem bil pri tej ideji, saj smo imeli vsi trije enak pogled na to vrsto dobrodelnosti. Moja Nataša je prevzela organizacijske in pravne zadeve okoli ustanovitve društva, jaz in Kristian pa sva bila odgovorna za popolnost izvedbe prek spletne strani. Januarja letos smo postavili sistem, marca pa smo objavili prvo našo zgodbo o ljudeh, ki jim je bilo treba pomagati,« se ozre Rok.
Transparentno delovanje
»Netehnično je težko razložiti naš sistem za transparentno delovanje, a če se odpre spletno stran društva Daruj.si, se takoj vidijo vse transakcije oziroma je tako preprosto in pregledno omogočen vpogled v naš transakcijski račun, da lahko vsakdo vidi celotne prihodke in odhodke društva oziroma spremlja svojo donacijo do končnega cilja,« stvar preprosto predstavi programer, hkrati pa od Nataše izvemo, da se iz vplačanih donacij ne plačuje nobenih računovodskih stroškov. Sami namreč krijejo vse, to pa se tudi vidi na strani društva. »Vse stroške, ki nastanejo, krijemo sami. Vsakdo, ki obvlada osnovo matematike s seštevanjem in odštevanjem, bo takoj lahko preračunal vsako nakazilo in odhodek.«
Noviteta v dobrodelnosti v Sloveniji je dokaj neznana, vendar pa je, kot lahko vidimo, prijazna do novih generacij, ki večino časa prebijejo na spletu oziroma pred računalnikom. »Mladi lahko preprosto prek sistema paypal, spletne banke, kreditne kartice ali TRR računa nakažejo donacijo oziroma jim lahko pošljemo tudi položnico na domači naslov, vse pa se izvaja prek spleta. Hkrati vsakdo izve, komu je njegov dobrodelni prispevek namenjen,« pravita Nataša in Rok ter nadaljujeta: »Zgodbe oziroma vsakomesečni primeri ljudi, ki jim ponudimo pomoč, so preverjeni pri Zvezi prijateljev mladine Moste Polje. Tudi tako poskušamo najti določeno kredibilnost in umestiti varovalko prek organizacije, ki je priznana in vredna vsega zaupanja, da le ne bi bilo kakšne zlorabe dobrodelnosti.«
Skupno so trije mladi prek dobrodelne spletne strani pomagali že sedmim družinam, v sklad za pomoč je vplačalo 127 ljudi, do danes pa so zbrali 2490 evrov. »Morda se sliši za koga malo, toda večina nakazil je od pet do deset evrov,« pravi Rok, Nataša pa še dodaja: »Naš največji in najbolj pomemben cilj je to, da nam ljudje zaupajo, tako nam kot posameznikom in društvu Daruj.si kot znanilcu poštenosti.« Seveda smo šli pri Novicah takoj odpret spletno stran in smo videli, da trije mladi z gorenjskega konca mislijo in delujejo nadvse resno. Še je upanje!
Omadeževani dobrodelneži
Dobrodelnost, ki Slovencem ni tuja, je dobila več črnih madežev zaradi teh, ki so bili na odločilnih položajih dobrodelnih organizacij in so to izkoriščali za osebne koristi. Najodmevnejši primer se je zgodil pred desetletjem, ko so v javnost pricurljali podatki, da se Rdeči križ Slovenije loteva sumljivih rabot, celo posojanja denarja, zbranega v humanitarnih akcijah. Najbolj izpostavljeni so bili nekdanji generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič, njegov pomočnik v podjetju Slork Janko Jurca, ki ga je ustanovil prav Rdeči križ, ter nekdanji aktivist Rdečega križa Srečo Kirn, ki je imel v lasti podjetje IRT, ki je poslovalo z Rdečim križem. Afera je takrat spodnesla celotno vodstvo Rdečega križa, policija pa je še istega leta na tožilstvo poslala kazenske ovadbe. Preiskavo je vodil vodja oddelka za gospodarski kriminal, nekdanji okrožni državni tožilec Milan Železnik, znan po tem, da je pozneje dal odpoved, ko so v njegovih službenih omarah našli na kupe nerešenih tožilskih spisov. Leta 2005 je bil postopek proti vodstvu Rdečega križa, ki je bil še v fazi preiskave, ustavljen. Jelenič se je pozneje, vsakič v povezavi s svojim delom na položaju generalnega sekretarja, še nekajkrat pojavil na sodišču, a je vedno odnesel celo kožo, česar pa ne moremo trditi za Rdeči križ in posredno tudi za preostale humanitarne organizacije, ki so zaradi takih in drugih sumljivih poslov doživele popoln umik zaupanja ljudi, ki s hoteli prek njihove organizirane mreže pomagati sočloveku. Morda se sliši za koga malo, toda večina nakazil je od pet do deset evrov. Morda se sliši za koga malo, toda večina nakazil je od pet do deset evrov.
