Darkove nove noge naj bi
 zdržale vsaj dvanajst let

LJUBLJANA – Se spomnite Darka Đurića, tistega iskrivega fanta, izvrstnega plavalca, dvakratnega aktualnega svetovnega plavalnega prvaka? Rojen je bil pred 24 leti. Z genetsko napako, ki ga je prikrajšala za obe nogi in levo roko. Pri letu in pol je šel v rejo, pri dveh pa dobil novo družino – Debeljakovi iz Podbrezij so ga vzeli za svojega. Križi in težave so bili na poti, ki jo je, dovolimo si zapisati, hrabro prehodil Darko. Petnajst protez je zamenjal doslej, od prihodnjih dni pa bo njegov korak še strumnejši, varnejši, odločnejši. Novi nožni protezi, taki iz Nemčije, zadnji krik protezne tehnologije, sta njegovi. »V torek smo imeli prvi dan z Geniumi. Na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča smo v družbi dveh inženirjev Ottobocka in protetika s Soče nastavili vse potrebne fine nastavitve kolen. Moram priznati, da je trenutno hoja še zelo naporna, saj so aktivne povsem druge skupine mišic kot pri starih protezah. Ampak ob intenzivnem treningu bo vse lažje,« je povedal po prvem dnevu Darko, ki je ves čas verjel, da mu bo uspelo. Zbrati denar! Več kot 80.000 evrov je bilo treba spraviti skupaj. Protezi staneta 130.000 evrov, vendar je proizvajalec Ottobock zavoljo Darkovih vrhunskih športnih rezultatov ceno znižal za dobrih 43 tisočakov. Svoje bo prispevala še država.

Vse od začetka verjel v srečen konec

»Seveda sem verjel! Če ne bi, ne bi niti šel v to akcijo! Nikoli pa ne veš natančno, kako bo in kako se bodo ljudje odzvali na to mojo individualno potrebo. A so začutili, da to ni neki nadstandard in da si kaj izmišljujem. Potreboval sem le noge,« je jasen Darko, ki ga je na potrebo po novih protezah prvo opozorilo dekle Iris. »Ko sva se prvič videla, je rekla, da potrebujem boljše noge. A sem rekel, kako le, ko pa so tako drage … Vedel sem, da take noge obstajajo, a jih je bilo treba doplačati. Imeli smo že akcijo za moj avto. Nisem si upal, da bi v teh časih naredil še eno tako akcijo,« Darko razlaga o začetkih akcije, ki je zares stekla letos aprila.

Vmes si je izbral tudi novi koleni, z nasveti mu je pomagala dr. Burgerjeva z URI Soča, kjer je lahko preizkusil eno od podobnih kolen. »Bilo je precej lažje, manjkrat sem padel. Vedel sem, da potrebujem nekaj takega,« se Darko spomni testa, prave teste pa je opravil letos spomladi v Nemčiji. Koleni sta posebni, ker je hoja precej bolj naravna in varna. Koleno ni prosto, ampak je kontrolirano s senzorji in hidravliko. Računalnik uravnava trdoto kolena. »Ko grem po stopnicah navzgor, le malce sunem nazaj in se koleno sprosti. Ko stopim na stopnico, se zablokira, da se iz pokrčenega dvignem z zadnjo mišico,« opiše delovanje čuda tehnike, ki ga ima. Ni treba poudarjati, da je zdaj korak lažji. »Le ukaz dam,« se kar smeje Darku, čigar protezi sta vsaka za kilogram težji od prejšnjih.

Naučil se je, kako pasti

Nemci so še ostali v Ljubljani in dva dni intenzivno vadili z Darkom. »Treba je bilo najti pravo hitrost gibanja kolena in težišče. Smo se kar zabavali, da smo vse nastavili,« pove Darko, čigar noge imajo šestletno garancijo. Zdržale naj bi vsaj 12 let. Stare proteze so bile nevarne, ni bilo redko, ko se je Darko zvrnil po tleh. »Na srečo so me na Soči, kjer sem bil od drugega leta, naučili dobro padati. A z leti bo tudi to vse nevarnejše, pa tudi gibčen nisem več toliko.«

Darka lahko srečate v Radovljici, kjer vadi dopoldne med 9. in 11. uro. Glavni trener našega asa je Boro Štrumbelj, ki mu bo po novem pomagal Alen Kramar iz Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica, prej sta bila to Matej Globočnik in Jana Čander. Prihodnje leto Đurića čaka svetovno prvenstvo v Glasgowu, od koder želi domov z vsaj eno medaljo. Čez dve leti bo lovil paraolimpijsko medaljo v Riu. Novembra, med 2. in 9., bo Darko opravil priprave v Istanbulu, v decembru ga čakajo prve tekme – zagotovo bo plaval v Antwerpnu. Vesel je, ker bo pozimi opravil tudi višinske priprave s slovensko plavalno reprezentanco v španski Sierri Nevadi. Darku se je odvalil velik kamen od srca. Ima nogi, ki mu omogočata dostojno življenje. Zdaj pa je na vrsti bazen. Letos je treniral manj, kar je konkurenca na evropskem prvenstvu tudi izkoristila. Zdaj šale ni več – Darko je z mislimi v bazenu. Pomirjen (tudi zato, ker je od aprila zaposlen na Carinski upravi Slovenije), ker je dobil, kar mu pripada. Zdaj je na vrsti zbiranje medalj. Večno pa bo ostal hvaležen Jerneju Jegliču, Tonetu Fornezziju, svoji Iris in še mnogo drugim, ki so mu pomagali do novih nog.