LJUBLJANA – Darja Hojnik je takrat, ko so mojstri končali montažo stopniščnega dvigala na njenem domu, ostala povsem brez besed. Kar nekaj dni ni dojela, da vse to niso sanje, temveč resničnost, in da ni več bojazni, da bi skupaj s taščo Cvetko, ki se jo je vse težje oprijemala, zgrmeli po strmih lesenih stopnicah. Njenega moža Srečka, ki ima težave s kolki, pa tudi ni veliko doma. Zato je ravno hoja po stopnicah za 53-letnico postajala vse hujša mora, zavedanje, da vse bolj postaja ujetnica sicer prostorne terase in stanovanja, pa jo je iz dneva v dan hromilo še bolj kot napredujoča bolezen.
Pomoč od vsepovsod
Zdaj se Darja iz svojega vozička presede na napravo, ki jo popelje do vrha stopnic, tam pa znova sede v voziček, ki jo vselej čaka doma, in vse je veliko lažje. A nič čudnega ni, da je Hojnikova tudi na dan, ko je dvigalo uradno ponosno pokazala vsem, ki so imeli zanj kakršne koli zasluge, ostala brez besed. In ja, prišel je tudi župnik in novo pridobitev blagoslovil, da bi Darji dolgo in dobro služila.
»Res je v tem trenutku težko zbrati prave misli in se zahvaliti vsem in vsakemu posebej, saj bi ob morebitnem naštevanju imen lahko nehote katero izpustila. Zato naj velja za vse en velik hvala,« je po slavnostnem prerezu traku, kot to delajo tudi drugi, besede previdno izbirala Darja.
V prizadevanju, da bi vendarle dobila tako želeno dvigalo, ni ostala sama. Pri tem so ji poleg prijateljev in sorodnikov pomagali številni posamezniki, s katerimi je spletla tesne vezi na družabnem omrežju. Roko ji je ponudila tudi Ivanka Plešnik, predsednica društva Dobra volja iz Pristave pri Vojniku, ki je organizirala zbiranje plastičnih zamaškov in starega papirja. Darjini stiski so prisluhnili še v Špesovem domu v Vojniku, kjer je zaposlen njen mož. Bili so pobudniki za organizacijo humanitarnega koncerta, na katerem so prav tako zbrali nekaj dragocenih evrov. Zbrati okoli 10.000 evrov ni mačji kašelj, tega stroška pa si Darja s svojo skromno pokojnino in moževo plačo ne bi mogla privoščiti. Darja se je s tem, da ji je bolezen odškrnila najlepši del življenja, sicer sprijaznila, a ji nikoli ni dovolila, da bi jo povsem onemogočila. Postavila se ji je po robu, kolikor se da. In z dvigalom ji bo lahko kljubovala še naprej.
Nepremagljive stopnice Darja ima sekundarno progresivno spastično tetraparezo, zaradi katere je že dobri dve desetletji invalidsko upokojena. Družina ji vseskozi stoji ob strani, še posebno tašča Cvetka, na katero se je pogosto opirala pri hoji po stopnicah. A je to za obe postalo prenevarno, saj Darja ni imela več dovolj moči, da bi se je trdno oprijela. Ker je bil tudi njen tast operiran na kolku in kolenu, pred kratkim pa so mu vstavili še srčni spodbujevalnik, je bilo stopniščno dvigalo edino upanje. |
