RADLJE OB DRAVI – V ponedeljek pozno popoldne nam je zazvonil telefon. »Sporočam, da se je darovalec našel!« nam je javila 26-letna Vesna Valente iz Radelj ob Dravi, dekle devet let starejšega Danila Podrzavnika, ki se že nekaj let bori z levkemijo. O simpatičnem paru s Koroškega smo pisali na veliko soboto, dan pred največjim krščanskim praznikom, ko smo vas, spoštovane bralke in bralci, pozvali, da fantu, ki zaradi hude bolezni nujno potrebuje presaditev kostnega mozga, priskočite na pomoč, in sicer tako, da na transfuzijskih centrih po Sloveniji oddate vzorec svojih matičnih celic (odčita se ga s štirih mililitrov krvi). No, zgodba zdaj dobiva najboljši možni epilog: našel se je namreč junak, ki bo Danilu ali Nilču, kot ga kličejo prijatelji, rešil življenje!
V bolezni in zdravju
Spomnimo: Danilo Podrzavnik se je z resnejšimi zdravstvenimi težavami srečal že pri rosnih 16 letih, ko je zbolel zaradi hude oblike revme, za katero je značilna prizadetost hrbtenice. »Ankilorizajoči spondilitis je neozdravljiv, zato pacientu ne preostane drugega, kot da se nauči živeti z njim. Bolečine sem si lajšal s tabletami, jemal sem jih tudi po 12 na dan,« nam je že ob prejšnjem obisku zaupal hrabri fant iz Radelj ob Dravi, ki se ob prvi oviri ni vdal, ampak se je z aktivnim in zdravim načinom življenja uprl bolezni ter njene simptome spravil na minimum. A ga je decembra 2007 doletel nov hud udarec: po enem izmed rutinskih pregledov mu je zdravnik sporočil, da je zbolel še za levkemijo. Kakšno leto pozneje je v njegovo življenje stopila Vesna. Prikupno dekle je odraščalo v istem kraju kot on, a sta se spoznala šele, ko sta se nekega večera po naključju znašla v istem lokalu in isti družbi. Ni bilo treba dolgo, da sta ugotovila, da spadata skupaj, in tako njuna ljubezen cveti že dobra in srečna štiri leta. Vesna Danilu stoji ob strani v dobrem in slabem, sreči in nesreči, v bolezni in zdravju. Kako močna je povezanost med njima, priča tudi to, da je Radeljčanka preživela ure in ure na spletu ter se izobraževala o bolezni, ki pesti njenega fanta, da bi mu pomagala po najboljših močeh. Z njim se je celo postila – nekaj tednov sta pila samo zelenjavne sokove in na splošno se prehranjujeta kar se da zdravo (brez bele moke in sladkorja), saj to, kot oba poudarjata, na Danila vpliva izjemno blagodejno. »Ne, ni mi težko, saj vem, zakaj to počnem. Njegovo dobro je tudi moje dobro,« nam je brez pomisleka odgovorila Vesna, ko smo jo vprašali, ali je takšno življenje zanjo naporno.
Neverjetni odziv
Še pred nekaj tedni sta tako živela dokaj običajno – uredila sta si majhno, a ljubko hišo pod radeljskim gradom, prosti čas pa sta, če jima je le Danilovo zdravje dopuščalo, preživljala v naravi. Zelo rada hodita v hribe, pred dvema letoma sta skupaj tekla celo na Ljubljanskem maratonu. Toda pred nekaj tedni se je vse spet sesulo v prah: levkemija je pri Danilu toliko napredovala, da ga lahko reši le še presaditev kostnega mozga. In da je bilo vse še huje: nihče od domačih ni primeren darovalec zanj (vsakdo ima sicer 25-odstotno možnost, da se njegove matične celice ujemajo s tistimi, ki jih imajo njegovi najbližji sorodniki).
Vesni in Danilu tako ni preostalo drugega, kot da sta primernega darovalca kostnega mozga začela iskati drugje, tako rekoč povsod. »Danila s tem nisem želela obremenjevati, zato sem vse vajeti v zvezi s tem v roke vzela jaz,« pove neverjetna Vesna, ki ji je pri akciji pomagalo tudi njeno znanje s fakultete – študirala je namreč marketing. »Izdelala sem plakate, na katerih so bile vse osnovne informacije, kako nama ljudje lahko pomagajo. In takrat ste v zgodbo stopili vi,« se nam prijazno nasmehne.
Vesnin plakat je namreč priromal tudi do našega uredništva in nemudoma smo se jima najavili na obisk. »Odziv na vaš članek je bil neverjeten,« se v tistem oglasi Danilo, da nam od radosti poskoči srce. Ljudje so se množično odzvali njunemu in našemu povabilu: samo v Radljah ob Dravi je na skupinski odvzem vzorcev krvi prišlo 400 potencialnih darovalcev (registrira se lahko vsak zdrav človek med 18. in 40. letom starosti)! »A ne le tukaj, obiskanost se je povečala po vseh transfuzijskih centrih v Sloveniji. Iz Ljubljane so mi sporočili, da je prišlo toliko ljudi, da jim je celo zmanjkalo ampul!« z iskrico v očeh pripomni prikupna Korošica.
Hvala, hvala, hvala!
Dobrota vseh, ki jim je mar za sočloveka, je obrodila sadove: v ponedeljek so Danila in Vesno obvestili, da se je darovalec našel. »V bistvu je novica prišla v enem samem stavku: z oddelka za hematologijo na kliničnem centru v Ljubljani so sporočili, da me bodo 15. aprila sprejeli v bolnišnico, da opravijo presaditev!« En sam stavek torej, a še kako pomemben. In kakšen je občutek, ko človek izve, da bo še lahko živel? »Ne da se ga opisati,« vidno ganjen pove Danilo, Vesna pa le tiho prisloni glavo na njegova ramena. Ne kamen, skala se je odvalila od njunih pogumnih src. »Drugega kot hvala, hvala in še enkrat iz srca hvala vsem, ki ste se odzvali najinemu klicu na pomoč, niti ne znam reči!«
Kdo je junak, ki bo Danilu rešil življenje, se še ne ve. »Za zdaj ostaja anonimen, zato o njem ne znam povedati nič,« pove 35-letni Korošec. Da pa bi, ko bo vse mimo, to rad izvedel, še hitro doda: »Rad bi se mu zahvalil in ga peljal vsaj na pivo,« se široko nasmehne.
Presaditev kostnega mozga je zahteven poseg, zdravljenje pa naporno in dolgotrajno. »Telo se mora navaditi na nove matične celice, zato pade odpornost. V bolnišnici bom približno en mesec, nato me čaka še nekaj tednov popolne izolacije,« pove Danilo. Obiskati ga bodo smeli le njegovi najbližji, a celo oni bodo morali biti skrajno pazljivi, da ga nemara ne okužijo, saj bo njegov celotni imunski sistem podrt. »Seveda me je strah, a na to se bom odzval kot na vse druge preizkušnje v življenju do zdaj – z veliko pozitivnosti!« Korošec še enkrat pokaže, kako zelo zna ceniti svoje življenje. Za čas, ko bo bolj ali manj zaprt v hiši, pa tudi že ima načrte: »Na fakulteti za menedžment me čaka še nekaj dela, zdaj bo več kot pravi čas za to!«
Ko smo se poslavljali od njiju, smo se – kot nam je zdaj že skorajda v navadi – kar sami povabili na naslednjo kavo. »Absolutno! Vidimo se, ko bomo zdravi!« nam je veselo zaklical Danilo. In to bo – prepričani smo! – že zelo kmalu.
Še lahko pomagate!
Danilo Podrzavnik in njegovo dekle Vesna, ki ga spremlja že ves čas njegove bolezni, vsem še enkrat polagata na srce: »Če še niste oddali vzorca svojih matičnih celic, to še lahko storite. Le štiri mililitre krvi, kolikor potrebujejo, da odčitajo vaš vzorec, lahko oddate na vseh centrih za transfuzijo po Sloveniji, v Ljubljani lahko pridete celo nenajavljeni. Jaz sem darovalca našel, a še veliko je bolnikov, ki potrebujejo pomoč.« Nikoli namreč ne morete vedeti, ali se boste kdaj na Danilovem mestu znašli vi ali kdo od tistih, ki jih imate najraje.
