POSLEDNJIČ

Danes zadnje slovo od očeta Mačka Murija

Objavljeno 11. november 2014 10.46 | Posodobljeno 11. november 2014 10.46 | Piše: Mo. S.

»Že tretjič sem doživel izgubo resničnega prijatelja, ki presega vse normative vsakdanjega življenja,« je o izgubi povedal Kovičev prijatelj Ciril Zlobec.

Kajetan Kovič.

LJUBLJANA – Na ljubljanskih Žalah se bodo svojci, prijatelji in znanci danes še zadnjič poslovili od pesnika in pisatelja Kajetana Koviča, ki je po dolgi bolezni v 84. letu starosti umrl v petek.

Obsežen literarni opus

Bil je mojster verza in sloga ter priljubljen mladinski pisatelj. Mnogi ga gotovo poznate po Mačku Muriju in plišastem medvedku Pikiju Jakobu, sicer pa je Kovič s svojim delom zaznamoval slovensko književnost druge polovice 20. stoletja.

Kot pesnik se je prvič predstavil v zbirki Pesmi štirih (1953), kjer so mu družbo delali Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. Pesmi je sicer pisal že v gimnaziji, njegovo zadnje delo pa je izšlo avgusta letos, gre pa za delo Labrador (ponatis), ki ga je uredila njegova hči Nina Kovič. Knjiga prinaša pesniško zbirko velikega klasika slovenske poezije iz leta 1976 in nekaj novih del.


Življenje

Kovič se je rodil v Mariboru. Pozneje se je družina zaradi vojne preselila v Hrastje Mota blizu Gornje Radgone, kjer se mu je pokrajina ob Muri močno vtisnila v spomin, kar je oživil v več pesmih. Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru, kjer je leta 1950 maturiral, v Ljubljani pa je leta 1956 diplomiral iz svetovne književnosti in literarne teorije. S pisateljevanjem se ni mogel preživljati, zato je nekaj časa delal kot novinar, od leta 1985 in vse do upokojitve (1992) pa je bil glavni urednik pri Državni založbi Slovenije.

Bil je tudi avtor proznih del, med njimi je nekaj romanov, ter vrste del za otroke in mladino. Uspešnici Maček Muri in Moj prijatelj Piki Jakob sta dosegli naklado čez 100.000 izvodov, med njegovimi najbolj znanimi mladinskimi deli pa so še Zlata ladja, Zmaj Direndaj in Pajacek in punčka. Priznan je bil tudi kot prevajalec nemške, francoske, madžarske, češke, hrvaške, srbske in ruske poezije. Bil je član SAZU, Društva slovenskih pisateljev in izredni član Društva madžarskih pisateljev ter dobitnik več domačih in tujih literarnih nagrad.

Zlobec: Z njim je odšel tudi del mene

Kot je pred dnevi za STA povedal pesnik Ciril Zlobec, se je izpolnila »tragična šala«. Kovič mu je nekoč dejal: »Ti, ki si že tolikokrat govoril na pogrebih, boš tudi nam.« »In res, že tretjič sem doživel izgubo resničnega prijatelja, ki presega vse normative vsakdanjega življenja,« je dejal Zlobec in se spomnil dragocenega prijateljstva četverice, a v sorazmerju s to dragocenostjo je tudi bolečina. »Ko takšen prijatelj odide, odide tudi del tebe; in tako je z njim odšel tudi del mene.«

Pesnik Niko Grafenauer se Koviča spominja kot dolgoletnega prijatelja in vrhunskega pesnika, po besedah pesnika Borisa A. Novaka pa je bil Kovič eden največjih mojstrov jezika.

Južni otokMaček Muri

Je južni otok. Je.
Daleč v neznanem morju
je pika na obzorju.
Je lisa iz megle.

Med svitom in temo
iz bele vode vzhaja.
In neizmerno traja.
In v hipu gre na dno.

In morje od slasti
je težko in pijano.
In sol zatiska rano.
In slutnja, da ga ni.

Da so na temnem dnu
samo zasute školjke
in veje grenke oljke
in zibanje mahu.

A voda se odpre
in močna zvezda vzide
in nova ladja pride
in južni otok je.
 

Ko zapoje zvonček v uri,
prebudi se maček Muri,
s taco si oči pomane,
vzdigne rep in hitro vstane.

Mačjo posteljo prezrači,
mačjo suknjo pokrtači
in za zajtrk se odpravi
v krčmo Pri veseli kravi.
Tam ga čaka stalna miza
in točajka muca Liza,
ki prinese lonček mleka
in še mačji kruh od peka.

Ob jedači poglobi se
Muri v mačje časopise,
vse prebere brez razlike,
tudi vejice in pike.
Potlej plača in čez cesto
gre na sprehod v mačje mesto.

 

Deli s prijatelji