AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Danes prve plohe, jutri bo še slabše

Objavljeno 14. september 2016 08.40 | Posodobljeno 14. september 2016 09.24 | Piše: Andreja Sušnik

Za ta čas zelo toplo vreme je vladalo do sredine septembra. Ob popoldnevih je bilo nad 25, na Primorskem pa okoli 30 °C.

Fotografija je simbolična.

Kot je značilno za ozimnice, so tudi pri ozimni ogrščici za prehod iz vegetativnega v generativni razvoj potrebne nizke temperature pod 0 °C. Priporočen rok za setev je bil že v drugi polovici avgusta, do najpozneje sredine septembra.

Zato je treba njivo za setev ogrščice pripraviti takoj po žetvi in spravilu žit ali drugih posevkov. S pravočasno setvijo poskrbimo, da bodo rastline ogrščice pričakale zimo optimalno razvite, v stadiju šest do osem listov in z dobrim koreninskim sistemom, ki bo rastlinam omogočal dobro in čvrsto rast in prezimitev.


Napoved

Prišlo je babje poletje z nadpovprečno visokimi temperaturami zraka za ta čas. Spet so nastopili vroči dnevi in visoko izhlapevanje.

V sredo bo pretežno jasno, popoldne bodo lahko nastale posamezne plohe. V četrtek bo sončno, več oblačnosti bo v zahodnih krajih.

Vremenski obeti od 15. do 20. septembra

Do petka bodo naši kraji pod vplivom območja visokega zračnega tlaka, ki bo postopno slabelo. Ob koncu tedna nas bo predvidoma od zahoda doseglo višinsko jedro hladnega zraka, ki bi lahko vplivalo na vreme pri nas tudi v začetku prihodnjega tedna.

V četrtek in petek bo deloma sončno, več oblačnosti bo v zahodni polovici Slovenije, kjer krajevno ni izključena kakšna kaplja dežja. Od sobote do torka kaže na bolj nestanovitno vreme, verjetnost za padavine se bo povečala. 
 

Nevtralna tla

Preslabo razvite so lahko vzrok za slabo ali zelo slabo prezimitev posevka oljne ogrščice. Zato moramo predvsem paziti, da ne sejemo prepozno, da posevka ob setvi in v času jesenske rasti ne pregnojimo in ne povzročimo pregostih posevkov, ki slabo prezimijo.

Oljna ogrščica daje visoke pridelke na dobro odcednih, zračnih, globokih, s humusom bogatih in strukturnih tleh. Za pridelavo so neprimerna slabo odcedna in kisla tla. Najbolje uspeva na nevtralnih tleh.


14. september 2011

Nenavadno topel dan, po nižinah se je segrelo do okoli 30 °C. V Metliki se je živo srebro povzpelo kar do 33,4 °C, v Biljah pri Novi Gorici so namerili 31,7 °C, v Novem mestu in na Bizeljskem 31,6 °C, v Ljubljani 30,8 °C in v Lescah 29,5 °C. 
 
  

Posevek ima optimalne razmere za vznik, če vznikne v štirih do sedmih dneh. Minimalna temperatura za kalitev semena je 4 °C, optimalna pa od 20 do 30 °C. Pozimi oljna ogrščica prenese do –14 °C brez snežne odeje, prekrita s snegom pa prenese tudi do –20 °C. Za cvetenje mora biti najmanj 40 dni s temperaturo pod 2 °C.

V kolobarju nadomešča sladkorno peso

Oljna ogrščica potrebuje precej vlage v času kalitve in vznika. Primerni predposevki so strna žita, zrnate stročnice in krmne rastline, neprimerni pa koruza, pozni krompir, sladkorna pesa in vse vrste iz družine križnic, kot so repa, zelje in druge kapusnice, koleraba in različne zvrsti pese.

Z vključitvijo ogrščice v kolobar lahko izboljšamo rodovitnost tal, ker ogrščica razvije zelo gost in razvejan koreninski sistem, ki po spravilu zrnja ostane v njivskih tleh.

Ostanki korenin in zaorana slama postanejo dober vir organske mase.

V kolobarju pa naj pride na isto površino vsaka štiri leta, ker z naraščanjem križnic v kolobarju pridelek oljne ogrščice pada.

V kolobarju zelo dobro nadomešča sladkorno peso.

Kaj postorimo v sredini septembra? Spremljajmo dozorevanje sadja.

Jabolka, hruške, slive

V letošnjem letu jabolka in hruške dozorevajo v podobnem časovnem obdobju kot lansko sezono. Začelo se bo obiranje glavnih sort jabolk. Toplo vreme je doprineslo k pospeševanju zorenja, kar so potrdile analize zrelosti plodov strokovnih služb.

Plodovi se lepo barvajo, ko so dnevi sončni, v jutrih in ponoči pa temperatura zraka pade pod 12 °C. Večjo kakovost ima sadje, ki ima značilno barvo. Pri pečkatem sadju je dokaz zrelosti tudi barva pečk; če so črne, pomeni, da je plod zrel, bele pa kažejo na njegovo nezrelost.

Zelo pomembna je določitev pravilnega roka obiranja. Tako prezgodnje kakor tudi prepozno obiranje negativno vplivata na kakovost plodov in lahko povzročita v skladišču velik izpad, kar pa pomeni veliko gospodarsko škodo. Pravočasno je treba končati tudi škropljenje.

Plodovi jabolk se lahko v zadnjih dneh pred obiranjem odebelijo še z 1 do 3 mm oziroma do 10 odstotki celokupne mase. Izpad pridelka pri prezgodnjem je lahko tudi do 10 odstoten. Zdravo listje v tem času bistveno pozitivno doprinese k boljši zunanji in notranji kakovosti plodov. 


Zrelost z refraktometrom

Da bodo jabolka dobrega okusa, mora vsebnost suhe snovi v času obiranja znašati vsaj 12 °Bx.

Pri tem si lahko pomagamo z refraktometri in drugimi testi za določanje zrelosti. Kakovost jabolk je odvisna od genetskih lastnosti sorte, tehnologije pridelave v sadovnjaku, optimalnega časa obiranja ter skladiščenja.

Zato je treba preverjati trdoto mesa plodov, barvo kožice, vsebnost škroba, vlaknin, ogljikovih hidratov in organskih snovi.

Pri prezgodaj obranih plodovih je pridelek veliko manjši, obrani plodovi običajno nimajo zgrajene kožice in imajo tanko voščeno prevleko, plodovi so dovzetnejši za fiziološke bolezni in manj aromatični. In kako kaže z letošnjim pridelkom?

Prvi obeti so, da ga bo precej manj zaradi posledic spomladanske pozebe. 
 

 

Deli s prijatelji