LJUBLJANA – Na današnji dan leta 1990 je slovenska skupščina sprejela ustavne amandmaje k ustavi Socialistične republike Slovenije, s katerimi so iz imena države odstranili besedo »socialistična«, država se je tako uradno preimenovala v Republiko Slovenijo. Isti dan je skupščina sprejela tudi sklep, naj slovenski državljani vojaški rok služijo v Sloveniji.
Postala je Republika Slovenija
Amandmaji k ustavi so tudi določali, da se v celotnem besedilu ustave Socialistične republike Slovenije uporablja ime Republika Slovenija. Konec septembra 1990 jim je sledilo še nekaj amandmajev, ki so med drugim določali, da se v RS ne uporabljajo določbe SFRJ, ki niso v skladu z ustavo RS, ter da Skupščina RS z zakonom ureja način služenja vojaškega roka, druga vprašanja vojaške obveznosti in teritorialno obrambo.
Na vprašanja vojaške obveznosti se je nanašala tudi pobuda Demokratične opozicije Slovenije (Demos) za ustanovitev Slovenske vojske (SV), predstavljena 2. marca 1990. Demos je nato 6. marca podal zahtevo, naj slovenski naborniki vojaški rok služijo v Sloveniji, kar je skupščina naslednji dan torej potrdila.
Skupščina je tudi sklenila, da upravni organi ne smejo vročiti poziva za služenje vojaškega roka zunaj Slovenije. Sklenili so tudi, da izvršni svet od zveznega sekretarja za ljudsko obrambo zahteva prerazporeditev vojakov državljanov Slovenije, ki so v enotah Jugoslovanske ljudske armade (JLA) zunaj Slovenije, v enote v Sloveniji, je navedeno na spletnih straneh vojaškega muzeja SV.
Dileme opozicije
Opozicija je takrat spraševala, kdo bo zaščitil nabornike, če ne bodo odšli na služenje v JLA in bodo na neki način postali narodni izdajalci. Veliko težavo je predstavljalo tudi vprašanje, kako tiste slovenske nabornike, ki bodo v tem času na služenju vojaškega roka, spraviti domov. Tako so nekateri v času slovenske osamosvojitvene vojne obtičali v konfliktu med obema stranema in bili prepuščeni sami sebi.
V avgustu je vprašanje nabornikov postalo najbolj udarna politična tema. Starši nabornikov so začeli zbirati podpise, naj njihovi sinovi služijo vojsko doma, v knjigi Osamosvojitvena vlada piše Rosvita Pesek. Takratni sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je zagotovil, da bo doma ostalo 48 odstotkov nabornikov. Po vrnitvi s pogajanj o tej temi z zveznim premierjem in namestnikom zveznega sekretarja za ljudsko obrambo je Janša javnost obvestil, da bo doma ostalo 20 odstotkov nabornikov.
Ti dogodki so pomembno vplivali na oblikovanje in delovanje teritorialne obrambe ter s tem na slovensko osamosvojitev. Bili so tudi povod za oblikovanje SV, ki je iz teritorialne obrambe nastala leta 1993.
