LJUBLJANA – Gluhi po vsem svetu danes praznujejo svoj dan. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je za kraj osrednje nacionalne prireditve izbrala Krško, saj tamkajšnje društvo praznuje 50 let delovanja. Udeležence dopoldanske slavnostne akademije v krškem Kulturnem domu bo nagovoril tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.
Opozarjajo na prepogosto odrinjenost
Svetovna federacija gluhih je leta 1959 za mednarodni dan gluhih izbrala tretjo soboto v septembru. S tem dnevom želijo gluhi opozoriti širšo javnost na svojo še vedno vse prepogosto odrinjenost iz družabnega in socialnega življenja slišeče družbe. Nacionalni moto letošnjega dneva je Dajem ti roko – v pomoč. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je od sedem do deset odstotkov ljudi na svetu gluhih. Podatki za Slovenijo govorijo o okoli 1600 gluhih, od 60.000 do 65.000 naglušnih in nekaj več kot 60 gluho-slepih. Doslej so v Sloveniji tudi opravili okoli 250 operacij z vstavitvijo polževega vsadka.
V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) poudarjajo, da je gluhota »nevidna« invalidnost, ki jo opazimo šele tedaj, ko želimo z gluho osebo komunicirati. Prav ta nedostopnost v komunikaciji oziroma medsebojnem razumevanju pa kaže na izločitev gluhih, naglušnih in gluho-slepih iz okolja slišečih. Informacije, ki jih gluhi sprejemajo prek zvoka, so brez prevajanja v znakovni jezik nerazumljive. Podobno je tudi z branimi vsebinami, saj so mnoge napisane v težko razumljivem jeziku, besedah in izrazih, ki so gluhi osebi nepoznane. Na te ovire slišeči pogosto sploh ne pomislijo, saj je njihovo razumevanje informacij samo po sebi umevno.
Gluha oseba bi bila brez pomoči tolmača v znakovni jezik še siromašnejša glede informacij. Kot opozarjajo v ZDGNS, pa kljub zakonu o rabi slovenskega znakovnega jezika gluhi še vedno prepogosto naletijo na težave pri uveljavljanju pravice do tolmača, kar povečuje njihovo odrinjenost iz življenja slišeče družbe.
S svojim položajem niso zadovoljni
Zbrane na slavnostni akademiji v Krškem bo nagovorila tudi predsednica ZDGNS Frida Planinc. Ta opozarja na evalvacijo državne skrbi za invalide, ki jo je izvedlo pristojno ministrstvo, pri tem pa ugotovilo, da je položaj gluhih v primerjavi z drugimi invalidi najslabše urejen. »Pričakujemo, da se pravice izenačijo,« pravi Planinčeva. Po njenih besedah bo enakopravnejši položaj gluhih mogoče zagotoviti le z ureditvijo pravic, kot so tehnični pripomočki, osebna asistenca, nadomestilo zaradi invalidnosti, izobraževanje v znakovnem jeziku in dostopnost do informacij. Ob tem Planinčeva opozarja na potrebo po zagotovitvi sistemskega vira financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika.
Organizacije gluhih v Sloveniji delujejo že od leta 1931. Prav ZDGNS, ki je član Evropske in Svetovne federacije gluhih, velja za eno najstarejših invalidskih organizacij v državi. Združuje gluhe, naglušne, gluho-slepe in osebe s polževim vsadkom. Nacionalno zvezo sestavlja 13 lokalnih društev, ki imajo prav tako status invalidske organizacije in status društva v javnem interesu.
V vseh društvih izvajajo posebne socialne programe, ki jih vodi strokovni delavec. V ZDGNS so razočarani, ker so društva kljub omenjenemu statusu v svojih lokalnih okoljih še vedno enako vrednotena kot vsa druga ljubiteljska društva. Dodatno težavo pomenijo sredstva iz občinskih proračunov, ki se iz leta v leto krčijo.
