Prihodnje leto nas poleg predvidoma še duhamornejše finančno-gospodarske krize in še vedno neracionalnega reševanja bank čakata kar dva »praznika demokracije«, lokalne volitve in še volitve v Evropski parlament. Brez skrbi, večni politični feniksi bodo v (pred)volilni kampanji znova poskušali speljati vodo na svoj mlin in vas prepričevali, da ni in tudi ne more biti nobene alternative takšni Evropski uniji, kakršno imamo danes. Upajmo, da to vendarle ne drži.
Naj se sliši še tako pretirano: prav najglasnejši zagovorniki tako (po)hvalevredne Evropske unije nas najbolj brezsramno poskušajo vrniti v čas diktature, inkvizicije in kolonializma. Ja, med tistimi, ki naj bi jih prihodnje leto predvidoma znova ali komaj prvič nagradili z dobro plačanim foteljem v Strasbourgu oziroma Bruslju, je zelo veliko, očitno preveč takšnih politikov, ki si še najraje zatiskajo oči pred kršitvami človekovih pravic in različnih svoboščin.
In kaj je v zadnjih dneh storila večina poslancev Evropskega parlamenta za to, da bi dokazala, da ji ni vseeno, da so zanjo pravice vsakega človeka, pa ne samo državljanov EU, nekaj svetega? Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je že drugič nedvoumno zavrnila nezakonodajno (!) Estrelino resolucijo o spolnih in reproduktivnih zdravstvenih pravicah, s katero bi se evropski poslanci končno lahko zavzeli za uvedbo celovite spolne vzgoje v evropskih šolah, za zagotavljanje lažjega dostopa do kontracepcije in vzeli v bran pravico do svobodnega odločanja o rojevanju otrok, hkrati pa tudi do varne in zakonite morebitne umetne prekinitve nosečnosti. Večina evropskih parlamentarcev pa žal ni pokazala takšnega odnosa samo do prebivalcev EU: skrajno licemerno je podprla tudi protokol med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o določitvi ribolovnih možnosti in finančnega prispevka iz sporazuma med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko o partnerstvu v ribiškem sektorju. Kaj to pomeni? Pod vplivom nekaterih lobijev in v skladu s sebičnimi interesi nekaterih članic EU je z novim protokolom na mah pohodila človekove pravice prebivalcev Zahodne Sahare in naredila zavrženo uslugo Maroku.
