Hrvaški živelj ima sprane možgane, a to sploh ni čudno, saj jim politika prek ustrežljivih medijev že dve leti polni glavo s sovražnostjo do Slovencev, ki da so goljufi, lažnivci, majhni ničeti, ki bi radi posegli po hrvaški zemlji in, kar je še hujše, po hrvaškem morju. Arbitražni sporazum in s tem tudi odločitev arbitrov zato ne velja nič, je preprosto »svaštarnica« nebuloznih odločitev, ki za Hrvate ne obstaja in se mu smejijo.
Tako je neposredno iz Krka poročala tašča, ki je odločitev arbitraže spremljala na HTV in bila že ta isti večer soočena s komentarji hrvaških sosedov. Celo zagrebška prijateljica, ki se s politiko načeloma sploh ne ukvarja, ji je jela razlagati, da kaj takega ne more biti, saj ne moreš iz hrvaške zemlje stopiti v slovensko morje. Kje si že to videl, se je pokroviteljsko smejala. Takšna točka na zemljevidu ne obstaja, ob hrvaški obali vse od izliva Dragonje je pas hrvaškega morja, je pa ozek, zato bodo ribiči okoli Savudrijskega rta lahko pluli le v gosjem redu, sploh pa kaj te briga, od kod bo kdo kam stopil, če arbitraža za Hrvate ne velja, ni ostala dolžna tašča.
Res je zanimivo, da se Hrvati toliko ukvarjajo z arbitražno odločitvijo, če pa se hkrati pridu- šajo, da zanje ne velja. Hrvaški politični vrh od Ljubljane celo pričakuje, da ne bo vlekla nobenih enostranskih potez, v isti sapi pa stotič pove, da so oni svojo enostransko potezo o nepriznavanju arbitraže sprejeli že leta 2015. In neverjetno je, kako enotno vztrajajo pri tem stališču. Njihovemu ultra egu, aroganci in vzvišenosti ni videti konca.
Nam pa proti tej nerazumljivi hrvaški odločnosti ne pomagajo niti načela mednarodnega prava, ne nemška mutti, ki žuga Hrvatom, da ordnung und disziplin morata biti, ne privoščljivi naslovi srbskih medijev, ki slavijo slovensko zmago nad Hrvati. In nič ne bo pomagalo, ko bo svoje stališče zavzela Evropska komisija. Pomagamo si lahko le sami. Smo sposobni po dolgih letih spet stopiti skupaj, preseči leve in desne, pa čeprav odločitev ni ugodna za tiste Slovence, ki so ostali na oni strani? Najprej moramo brez izgovora složno poskrbeti za njih, potem pa uveljaviti svoje pravice, ki izhajajo iz odločitve arbitraže. Brez solo desnih akterjev, ki bi arbitražo izrabili v predvolilni tekmi. Upanje je. Lepo je bilo videti Milana Brgleza in Jožefa Horvata, politična nasprotnika, kako končno enkrat tulita v isti rog. Bravo!
