V šali se lahko vprašamo, ali ni tvegano razpisati drugega odločilnega kroga predsedniških volitev takoj po Martinovi soboti, ko marsikdo še zdravi mačka. Udeležba v prvem krogu volitev je bila rekordno nizka, podatki prejšnjih volitev pa kažejo, da je v drugem krogu praviloma še nižja. V zadnjih dneh so nekateri na desnici, ki so bili po prvem krogu razočarani, kar tekmovali z izjavami, da nima smisla izbirati med dvema kandidatoma, med katerima naj ne bi bilo nobene razlike. Trditev, da med kandidatoma ni bistvene razlike, gotovo ne drži. Desnici se lahko omalovažujoč odnos do drugega kroga predsedniških volitev hitro vrne kot bumerang na junijskih parlamentarnih volitvah, ko bodo poskušali prepričati k udeležbi čim več svojih volivcev.
Pahor verjetno ni najpametnejši ali najučinkovitejši slovenski politik, je pa zanesljivo daleč najbolj strpen in povezovalen. Med vsemi dozdajšnjimi predsedniki države se je tudi znal najbolj približati ljudem, velikokrat bolj, včasih manj posrečeno. Živimo v nemirnih časih, ko postaja tudi naša varnost vse pomembnejša in je gotovo pomembno, da imamo predsednika s politično kilometrino, ki se v mednarodni politiki počuti kot riba v vodi.
Navsezadnje so bosanski varnostni organi na Grbavici sredi Sarajeva nedavno aretirali enega izmed ključnih ljudi teroristične organizacije Isis in ga izročili ZDA, ki so ga že dolgo iskale. To kaže, da segajo lovke teroristične skupine Islamska država tudi v našo soseščino. Če dodamo še grožnje z razpadom EU, aktualne težave z migrantskim valom iz arabskih držav in tradicionalne etnične konflikte na vedno nemirnem Balkanu, je jasno, da pomena varnosti ne smemo podcenjevati. Zato je toliko bolj pomembno, da se udeležujemo volitev in ne dovolimo, da bi o naši usodi odločali drugi namesto nas. Volitve so pač praznik demokracije in dan, ko oblast v svoje roke prevzame ljudstvo. Vsekakor pa bi bilo vsaj prav, da se tisti, ki se volitev ne udeležujejo, pozneje ne bi pritoževali nad tem, kaj vse je pri nas narobe.
