Zdi se, kot da bi dan in prostor kongresa Pozitivne Slovenije izbral kakšen režiser komedij. Kongres je namreč potekal na uradni dan pingvinov v prostorih kongresnega centra Brdo, o trženju katerega je pred leti Alenka Bratušek napisala svoje »znamenito« magistrsko delo. Rezultat kongresa je pokazal, da Bratuškova pač ni voditeljica. Kako naj bi s svojimi (ne)kompetencami prepričala širšo javnost, če ji o tem, da je primerna za predsednico stranke, ni uspelo prepričati niti njenih strankarskih kolegov. Zanimivo bo spremljati, kako si bodo, v primeru predčasnih volitev, posamezni ministri, poslanci in drugi politični priskledniki poskušali reševati svojo kožo. Aristotel je že pred več kot dva tisoč leti zapisal, da je človek na koncu koncev le politična žival.
Vodja poslanske skupine Pozitivne Slovenije v skladu z načelom reši se, kdor se more že napoveduje nekakšen plan B. Strici iz ozadja bodo verjetno kmalu začeli pripravljati nekakšno novo politično platformo oziroma Noetovo barko, na katero se bodo lahko vkrcale vse pozitivne politične živali, da bi preživele. Kdo bo Noe in kako bodo to barko splavili, bomo videli v naslednjih tednih. Če parafraziramo Bratuškovo, »strici iz ozadja potrebujejo samo čas«. Z vidika gospodarstva padec vlade ne bo pomenil kaj posebno pretresljivega. Mogoče upad borznega indeksa, če se bodo investitorji prestrašili Jankovićevih napovedi o blokadi procesa privatizacije. Vlade Bratuškove si sicer verjetno niti njeni največji podporniki ne bi upali opisati kot ekonomsko učinkovite. In če pade vlada, ki ni koristna za gospodarstvo, potem tudi večje gospodarske škode zaradi tega ne more biti. Res je, da predčasne volitve pomenijo nekaj mesecev zastoja, toda tudi zdaj se v razvojnem pogledu nismo nikamor premaknili.
Večji problem je v tem, da se bomo v primeru predčasnih volitev po zdajšnjem volilnem sistemu in razpršitve glasov prej ali slej spet znašli v položaju, ko bo novoizvoljena vlada ujetnica manjših strank. Zato ne bo izvedljiva nobena resna strukturna reforma. Težava torej ni v tem, da bi gospodarstvo žalovalo za vlado, ki je namesto izvedbe strukturnih reform raje dvigala dajatve in Slovenijo rekordno zadolžila. Problem je v tem, da se bo po zdaj veljavnem volilnem sistemu tudi po naslednjih volitvah prej ali slej oblikovala koalicija, ki bo ujetnica različnih ekonomskih prioritet strank in v kateri bodo manjše stranke s političnim izsiljevanjem blokirale strukturne reforme. In tako se bomo vrteli v začaranem krogu političnega cirkusa.
