Danes je dan mladosti. To sicer ni več državni praznik, se ga pa z nekakšnim tihim hrepenenjem, kot da bi oživljali občutke ob prvem poljubu nedolžne ljubezni ali veliki zmagi svojega kluba, spominjamo vsi, ki smo v bivši Jugi odrasli vsaj v pionirje ali mladince. To je bil lep praznik, ko se je mlado in staro zabavalo na nešteto koncertih in drugih prireditvah. Petindvajsetega maja smo proslavljali rojstni dan predsednika SFRJ in vrhovnega poveljnika vojske Josipa Broza - Tita, čeprav je bil v resnici rojen 7. maja. Osrednja prireditev je bila na stadionu JLA v Beogradu, kamor so Titu prinesli štafeto mladosti oziroma Titovo štafeto, ta je nekaj tednov prej potovala po vsej Jugoslaviji, nosili pa so jo najboljši učenci, dijaki, športniki, gospodarstveniki in družbenopolitični delavci. Na zelenici nogometnega kluba Partizan so pripravili dih jemajočo koreografijo na stotine deklet in fantov iz vse države; takšno, kot jih lahko še danes spremljamo na kitajskih ali severnokorejskih političnih proslavah. Prvovrstni cirkus z dnevom mladosti, ko smo krepili pripadnost domovini ter previdnost pred notranjimi in zunanjimi sovražniki do neba, je trajal kar 43 let.
Kaj reči, živeli smo malo na glavo, če pogledamo iz današnjega zornega kota. Šolanje zagotovljeno, zdravstvena oskrba zagotovljena, zaposlitev zagotovljena, stanovanje zagotovljeno, dopustovanje zagotovljeno, ozimnica zagotovljena, potovanje v tujino dirigirano, a so ti lahko že doma uredili službo na tujem, denimo v Nemčiji. Vse ali brezplačno ali močno subvencionirano. No, ker je bilo tako na glavo in smo vsi razmišljali v luči mladostne naivnosti, je naposled šlo vse k vragu.
Ostali pa so lepi spomini. Pionirji smo bili 25. maja sprejeti v Zvezo socialistične mladine Jugoslavije, kjer smo že lahko začeli politično kariero, če smo tako čutili in imeli ustrezno sprane glave. Naši vodilni politiki so tako rekoč vsi po vrsti zrasli iz tega čudežnega inkubatorja velikih idej o socializmu, tako imenovanem komunizmu z otroškim obrazom, samoupravljanju na temeljih marksizma in drugi škodljivi navlaki za zdravo kmečko pamet. V srednji šoli nisem želel postati član ZKJ oziroma ZKS. Mi pa nihče ne more ukrasti lepih spominov na dan mladosti, zaradi katerih je včeraj in bo tudi še danes marsikje v naši deželi nostalgično odmevala Druže Tito, mi ti se kunemo ali pa tista Računajte na nas. Zato ker ostajamo mladi po srcu in spominu.
