Dan mladosti brez referenduma

LJUBLJANA – Pojutrišnjem bodo na izredni parlamentarni seji zaradi odločbe ustavnega sodišča obravnavali in določali besedilo novega odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli. Odločitev predsednika državnega zbora Janka Vebra (SD) naj bo izredna seja v četrtek, so pričakovano ostro kritizirali iz Janševega SDS. SDS še vedno vztraja, da bi bilo bolje, če bi bila izredna seja dva dni prej, s čimer bi omogočili, da bi bil referendum sočasno z evropskimi volitvami, 25. maja. Poslanka SDS Eva Irgl je Vebra opozorila, da iz odločbe ustavnega sodišča izhaja tudi to, da bi moral državni zbor tudi z izbiro datuma referenduma »omogočiti čim večjo volilno udeležbo«. Veber se z njo ni strinjal, dejal pa je, da na srečo (?!?) ustavno sodišče vsaj ni samo določilo, da mora biti referendum 25. maja. Če bi to storilo, bi, je poudaril, nedopustno poseglo v pristojnosti državnega zbora. Čemu pa naj bi ustavno sodišče to storilo?

SDS je upoštevajoč tudi Vebrove izjave napovedal, da bo pripravil dopolnilo k predlogu novega odloka o razpisu referenduma, v katerem bo pisalo, da bi odlok začel veljati že na dan objave odloka v uradnem listu. To bi namreč lahko – če bi dopolnilo podprla večina poslank in poslancev, kar pa ni verjetno – omogočilo, da bi referendum le imeli sočasno z evropskimi volitvami. Poslanska skupina Pozitivne Slovenije se je, kot je zapisala v svoji izjavi, s presenečenjem in zaskrbljenostjo seznanila z odločbo, s katero so ustavni sodniki odpravili prvotni odlok o razpisu referenduma: »Ne gre namreč za prvi primer, ko je ustavno sodišče po naši oceni prekoračilo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca. Tako odločanje ustavnega sodišča namreč pomeni očitno kršitev ustavnega načela delitve oblasti. Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da je ustavno sodišče kar samo določilo vsebino zakonske materije in prepovedalo izvajanje referendumov in lokalnih ter državnozborskih volitev v času poletnih, jesenskih in zimskih šolskih počitnic ter vseh praznikov ter dni pred in po praznikih.«

Nadvse pomenljivo je bilo že to, kako ostro so se vladne stranke odzvale na odločitev ustavnega sodišča, ki je zgolj jasno povedalo, da prvotni odlok o razpisu referenduma pač ni bil v skladu z ustavo, in tudi utemeljilo, zakaj ni. Vladna koalicija je zaradi tega ustavno sodišče obtožila, da je preseglo svoje pristojnosti, vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je ustavno sodišče primerjal celo s stolpom v Pisi, »ki ga malo vleče na desno«.

In kaj je še najbolj zanimivo oziroma nenavadno pri tem? Da so predstavniki strank zdajšnje vladne koalicije v zadnjih dveh desetletjih ves čas zelo načelno in dosledno poudarjali, da politika in politične stranke ne smejo komentirati, kaj šele omalovažujoče kritizirati odločitev ustavnega sodišča. Spomnimo se, kako so branili ustavno sodišče, ko je to odločalo o izbrisanih.