Pri kolesarskem mostu med Črnci v apaški občini in Donnersdorfom v občini Halbenrain v Avstriji so prejšnjo nedeljo natanko ob 15. uri s skupinskim skokom v Muro izkazali podporo varovanju in izboljšanju stanja evropskih rek. Ob tem času je v vse večje evropske reke in jezera skočilo na tisoče Evropejcev, ki so sodelovali v dvanajstem zaporednem skoku, organizirali so ga Svetovni sklad za naravo (WWF), Evropsko združenje rek (European Rivers Network) in številni lokalni partnerji.
Proti gradnji hidroelektrarn
Med več kot 30 najpogumnejšimi, ki so skupaj skočili v reko Muro in se tako vključili v vseevropski Veliki skok (Big Jump) z željo, da naše reke ostanejo zdrave in polne življenja, je bil tudi Vlado Kreslin. »S tokratnim Velikim skokom smo želeli opozoriti na pomen ohranjanja reke Mure. Z gradnjo hidroelektrarne bo Mura izgubila svoje naravne značilnosti, ki so zanimive za turiste od vsepovsod, kar bo neposredno vplivalo tudi na razvoj turizma v regiji. Danes nas je najbolj razveselil odziv mladih, ki živijo ob Muri, saj so se odzvali v velikem številu in izrazili jasno željo, da mora Mura ostati naravna in ohranjena, da bodo lahko na njej preživeli še veliko takšnih dni,« je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Zeleni rečni pas Biosferno območje Mura–Drava–Donava se razteza prek Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije in Slovenije in bo postalo največje čezmejno rečno varovano območje v Evropi. Reke sestavljajo 700 kilometrov dolg zeleni pas, ki povezuje skoraj milijon hektarjev enega najpomembnejših evropskih rečnih območij. V Sloveniji je njegov najpomembnejši del povodje reke Mure, ki je slovenski in evropski center biotske raznolikosti in po raznovrstnosti ribje favne najbogatejše in najbolj ohranjeno povodje v Sloveniji. Je edino porečje, ki ni razdeljeno s pregradami in jezovi, in edino, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo vse do jezu v Ceršaku na meji z Avstrijo. |
»Gradnja hidroelektrarne Hrastje-Mota kot prve v verigi osmih hidroelektrarn na reki Muri bi imela nepopravljive posledice za reko in bi nepovratno prizadela populacije selitvenih vrst rib. Društvo za proučevanje rib Slovenije, Svetovni sklad za naravo in koalicija več kot 40 nevladnih organizacij močno nasprotujejo temu projektu in s kampanjo Rešimo Muro – Naj Mura teče brez ovir pozivajo k ohranitvi te naše edinstvene reke,« je dejala Slamerškova.
Dan evropske Amazonke je sicer vsako leto drugo nedeljo v juliju, na rojstni dan Martina Schneiderja Jakobyja (14. julij), prezgodaj umrlega začetnika ideje o biosfernem območju. Na ta dan se letos praznuje tudi četrta obletnica Unescove razglasitve biosfernega območja Mura–Drava–Donava na Hrvaškem in Madžarskem kot svetovne naravne dediščine.
