Daljnovod nad 1800 
otroki, da bodo zaščitili metulje

DOBROVA, VIŽMARJE – Otroci so pregovorno naše največje bogastvo, a le do trenutka, ko je v igri pravi denar. Poslovno smo pripravljeni poteptati principe človeškosti, na katere prisegamo kot posamezniki. »Včasih prideš do tega, da je naša družba polna dobrih namenov glede otrok samo 1. septembra,« pravi ravnatelj Osnovne šole Dobrova Viljem Kovačič. Na tej šoli je 420 otrok v šoli in vrtcu, ob katerima poteka osrednji daljnovod (nekakšna avtocesta za elektriko) med Beričevim in Divačo. A država ga namerava okrepiti s sedanjih 220 kilovoltov na 400. To marsikomu ni povšeči.

Problematika sicer ni sveža: »Projekt za prehod na 400-kV omrežje na odseku Beričevo–Divača je predviden že v Nacionalnem energetskem programu in v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki sta bila sprejeta leta 2004,« pojasnjuje Nadja Novak iz družbe ELES, ki vodi prenovo. Postopek umeščanja daljnovoda v prostor oziroma priprave državnega prostorskega načrta je v fazi študije variant, ki so tolikanj razburile strasti, da ne obstaja samo ena civilna iniciativa (CI) proti nadgradnji daljnovoda, ampak kar tri: CI proti severni trasi, CI proti južni trasi ter najnovejša, CI Zaščitimo otroke pred sevanjem. Umeščanje daljnovodov v naselja pa je navada, starejša od Slovenije.

Ogroženih 1800 otrok!

Janez Kastelic iz Vižmarij (v občini Ljubljana) je svojo hišo začel graditi leta 1965, dve leti pozneje se je vanjo vselil, leta 1969 pa je dobesedno nad glavo (streho) dobil daljnovod: »Savske elektrarne, ki so ga takrat gradile, so hotele služnost od nas šestih sosedov. Bili smo proti, ampak nič ni pomagalo – šel si v službo, prišel domov, pa je bila žica gor.« V takratnih izvedeniških mnenjih, nadaljuje, so pisali, da ni niti potencialne nevarnosti: »Meni pa pozimi padajo metrski kosi ledu z daljnovoda. Potrdili so zmanjšano vrednost hiš in potem smo dejansko omagali okoli tega.«

Na drugem koncu ulice stanuje Matic Jutraž, predsednik CI proti severni trasi, ki tretje leto pokriva celotno načrtovano traso in pri akcijah katere sodelujejo člani po vsej dolžini, to je do Logatca oziroma Postojne do Črnuč. Njegova hiša je znotraj 40-metrskega pasu trenutnega daljnovoda, Jutraž pa pojasnjuje: » S tem daljnovodom smo se sprijaznili, ne dovolimo pa, da se tako poveča.« Opozarja na precejšnjo pomanjkljivost študij, ki zanemarjajo človeka in njegovo zdravje: »Za ptice je 40 strani študije, za arheologijo 20 strani, za okolje 20 strani, zdravje otrok pa nič strani. Samo stavek, ki je prišel od enega birokrata, da se strinjajo s stališčem inštituta iz Maribora, kjer so pokop naših otrok naredili fizik, kemik in gradbeni inženir. Nobenega zdravnika ni vmes!«

V iniciativi Zaščitimo otroke pred sevanjem poudarjajo, da nova trasa poteka čez naselje Brod v neposredni bližini vrtca in osnovne šole, »kjer je tisoč otrok, ter nad igrišči nogometnega kluba«, skupaj z dobrovškimi pa naj bi bilo zaradi elektromagnetnih sevanj ogroženih kar 1800 otrok z Broda, iz Vižmarij in Dobrove. Uroš Vidović iz iniciative za zaščito otrok ima dva sinova, stara šest in devet let: »Doma sta 40 metrov od žic, v šolo hodita 50 metrov od žic, nogomet trenirata pod žicami.« Opozarja, da je Brod najbolj kritično območje daljnovoda, saj imajo v 80-metrskem pasu kar sedem daljnovodov: »Starši so počasi dojeli, da je zgodba o ogroženosti realna. Gre za tranzitni daljnovod elektrike od Ukrajine do Italije, in če ga ne bo, zaradi tega ne bo zmanjkalo elektrike v Medvodah.«

Iniciativa je začela zbirati podpise na www.brod.si in jih zbrala več kot 2000 – a kaj ko se je vmes zavzetost države za južno traso začela ohlajati in se nagiba k severni. Južna namreč vodi čez Ljubljansko barje, kjer so z Naturo 2000 zaščiteni ptice in metulji. Tu je bilo večkrat zaznati ogorčenje in nerazumevanje. Jutraž pravi, da so za zaščito ptic, metuljev, arheologije, toda: »Vedeti moramo, ali so otroci naša prihodnost. Najmanj odstopanj lahko naredimo pri njih.« Še bolje je povedal Kastelic: »Ptič je več vreden in zaščiten, človek pa ne. Kje je zdaj ta zdrava kmečka pamet?«

Tudi ravnatelj Kovačič iz Dobrove razočarano ugotavlja: »Argument otrok in kakovosti življenja ljudi ne umiri kapitala.« Otroci so blizu vira elektromagnetnega sevanja od pol sedmih do pol petih, žogajo se 20 metrov vstran od daljnovoda: »Tu so igrišča, ki so nenehno zasedena, spodaj imamo prve razrede, že od najmanjših jih prepuščamo sevanju, vsaj vrtec je na drugi strani hiše.« To pa ne bo pomagalo, saj bo predvidena linija šolo stisnila v elektromagnetni sendvič z dveh strani. Šola informira starše, otrokom so razdelili plakate. »Ampak tu se naš del končuje. Kaj bomo pa storili v primeru, da bo kdo šel s silo moči?« vprašanje brez odgovora izusti Kovačič.

»Pa arest, če ne bo šlo drugače«

Na ELES vedo, kaj bodo, če se bodo ljudje uprli daljnovodu: »V primeru neljubih dogodkov bo družba ELES delovala skladno s predpisi, kot jih določa zakonodaja za delovanje javnega podjetja, ki ima izključno pravico za opravljanje javne službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja na območju Republike Slovenije,« žuga Novakova potencialnim upornikom. Jutraž odgovarja nazaj: »Tukaj močnejšega daljnovoda ne bo. Vse glih, pa arest, če ne bo šlo drugače,« je odločen.

Še najbolj vzbuja skrb poz(icij)a ministrstev, ki družbi ELES dajejo prosto pot: ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo, da vprašanja naslovimo na ELES, v svojih odgovorih pa so povzeli odgovore ELES. Ministrstvo za zdravje nas je napotilo na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in prehrano, tam pa so nas preusmerili na Upravo RS za varstvo pred sevanji – ne ministrstvo ne omenjeni instituciji pa na naše poizvedbe o ogroženosti otrok zaradi elektromagnetnega sevanja niso odgovorili.

Edina dobra novica bi lahko bila, da se je tudi ta projekt (zaradi pregovorne slovenske hitrosti) začel zamikati – ELES ocenjuje začetek predvidoma do leta 2025, a Jutraž opozarja, da to ni dobra novica: »Bodo pa otroci otrok deležni tega sevanja. Nekateri so se zaradi tega dejansko odselili.« Večkrat smo od sogovorcev slišali, kako so se njihovi otroci rešili zdravstvenih tegob – tako da so se odselili izpod daljnovoda kam drugam. In Jutraž nadaljuje boj: »Mi delamo zastonj, oni delajo za denar, zato naj bi delali strokovno in brez napak. Mi iščemo napake pri njih in jih zlahka najdemo, ker delajo kot šalabajzerji in nam hočejo ta daljnovod podtakniti. Ne bo šlo.«