Dala odpoved in odšla v Afriko

»Ko pomislim na stvari, ki jih želim početi v življenju, je med njimi vsekakor solidarna pomoč ljudem. Prostovoljno delo me zelo veseli in mi pomeni osebno zadovoljstvo. Prepričana sem, da bom v Gambiji s svojo pomočjo in znanjem pomagala tamkajšnjim otrokom, in verjamem, da se bom tudi jaz od njih veliko naučila ter spoznala in doživela veliko novih, zanimivih pozitivnih izkušenj,« je pred odhodom na dvomesečni poletni tabor, ki je v organizaciji Društva za otroke sveta avgusta in septembra potekal v Gambiji, o sebi povedala 23-letna Prekmurka Barbara Zadravec iz Gomilice.

Tam je v skupini prostovoljcev delala v kliničnem laboratoriju, izobraževali so otroke, pomagali v lokalni bolnišnici. Za otroke so organizirali tudi dva športna dneva in jih peljali na plažo. Potem ko so pokrili stroške malic, športnih in drugih izletov, so s preostankom denarja kupili cement in pesek za gradnjo izobraževalnega centra in kopanje rezervoarjev za odpadno vodo.

Odpoved za nasmeh

Potuj kot prostovoljec je program, primeren za vsakogar, ki želi na svojem potovanju ob prostovoljstvu doživeti pravo Afriko, pri tem pa pomagati otrokom, deliti svoje znanje, čas in izkušnje. To pot je ubrala tudi Barbara. Gambija je ena od revnejših držav v Afriki. Ljudje se večinoma preživljajo s kmetijstvom, živijo v hiškah brez vode in elektrike, kuhajo zunaj na oglju.

»Ljudje so zelo revni, naučili so se preživljati s tem, kar imajo. Je pa kljub temu Gambija država v razvoju. Ima čudovite turistične destinacije in različne bungalove. Sploh na zahodu države se razvija turizem, Gambija ima namreč čudovite plaže,« pravi Barbara, ki se je po srednji kemijski šoli v Rušah zaposlila v Leku, torej je pustila svoje delo, da bi pomagala drugim, saj je želela biti v okolju nasmejanih ljudi.

Delo, ki ga je rada opravljala, pa ji ni dalo notranjega zadovoljstva. Vedela je, da mora zamenjati okolje. »Vedno se trudim razmišljati pozitivno, zato mi ogromno pomenijo okolje, v katerem preživljam čas, in ljudje, s katerimi ga preživljam. Zelo sem si želela biti med pozitivnimi, nasmejanimi ljudmi. Želela sem pomagati drugim in vedela sem, da dokler bom vsak dan hodila v službo in ostajala v enakem okolju, ne bom naredila kaj veliko v tej smeri. Zato sem se odločila in dala odpoved.«

Pogumna poteza, za katero pa ni potrebovala veliko časa. Vedela je namreč, kaj želi, vedela je, da si želi pomagati drugim. Zakaj? »Ker me to veseli. Potem ko sem v službi dala odpoved, sem razmišljala, kam bi se podala naprej. Vsekakor sem želela delati nekaj človekoljubnega. Misel na to, da pomagam ljudem, ki so res potrebni pomoči, mi je pomenila ogromno ter mi je bila v veselje in zadovoljstvo.«

Botrstvo

Meni, da se vse zgodi z namenom. Obdobje, ki ga je preživela v službi, vidi kot pomembno za svoj osebni razvoj. Pridružila se je prostovoljcem v Gambiji, poleg nje so tam še štirje. Njeno delo je pomoč v eni izmed lokalnih šol.

»Vsako jutro, od ponedeljka do petka, se ob 8.30 z lokalnim avtobusom odpravimo v šolo. Pouk poteka od 9. ure do 12.30. V tej šoli so otroci razdeljeni v tri skupine in v vsaki je ena učiteljica. Naše delo je, da smo v pomoč učiteljici ter da po najboljših močeh pomagamo otrokom pri učenju.« Barbara je z drugimi prostovoljci pripravljala različne naloge za starejše skupine, za najmlajše pa so pripravili učenje številk, črk in veliko likovnega ustvarjanja ter zabavnih programov.

»Otroci so zelo veseli naše pomoči. Vsakič, ko pridemo tja, kar plezajo po nas. Ko se te kdo tako razveseli, je to zares neprecenljiv občutek. Otroci so nasmejani, zmeraj dobre volje in polni energije. Tudi sicer so ljudje v Gambiji vedno nasmejani in z razlogom pravijo, da je to dežela nasmejanih ljudi. Tam že najmanjše pozornosti in malenkosti otrokom polepšajo dan. Enemu podariš svinčnik ali daš bombon in mu pričaraš nasmeh na obraz. Spet drugemu daš plastenko z vodo in sploh ne moreš verjeti, kako lahko tako majhna gesta spremeni njegov dan,« nam je med obiskom v domači Gomilici razlagala Barbara, preden se je spet vrnila na črno celino. Za to je imela še dodaten razlog, saj se je odločila za botrstvo enemu izmed otrok.

»Pred kratkim sva se s fantom odločila, da postaneva botra enemu izmed otrok iz šole, v kateri pomagamo, tako da upam, da ga bova lahko vsaj enkrat na leto obiskala. Oba se že zelo veseliva tega, da bova skupaj potovala, pomagala otrokom in skupaj doživela vse čare te dežele.«

image_17078_0.jpg: »Ko se te nekdo tako razveseli, je to zares neprecenljiv občutek,« pravi Barbara.

image_17078_1.jpg: Barbara Zadravec je brez službe – srečna.

image_17078_2.jpg: Živijo v hiškah brez vode in elektrike.

image_17078_3.jpg: Ko pride, otroci kar skačejo od veselja.