LJUBLJANA – Če ostanete brez rednega dohodka, kar danes konec koncev ni nič nenavadnega, se prav hitro lahko zgodi, da vam banka, pri kateri imate morda kredit, zaračuna prekomerne stroške ali celo kazen, ker obrokov ne zmorete več redno plačevati. Zakon o varstvu potrošnikov vas tako ščiti pred prekomernim zaračunavanjem kazni za zamudo pri odplačevanju in predpisuje, da stroški opomina, ki ga zaračuna banka, ne smejo presegati dejanskih stroškov njegove izdelave in pošiljanja niti višine zamudnih obresti.
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v zvezi s tem prejela vrsto pritožb, zato so banke vzeli pod drobnogled: »Banka z nekaj opomini pozove potrošnika, naj poravna zapadle obveznosti, preden odstopi od pogodbe in začne postopek izterjave. Pri nedovoljenem stanju na računu boste prvi opomin dobili v nekaj dneh, najkasneje pa v enem mesecu. Naslednji opomini bodo praviloma sledili vsak teden.«
Opomini ne stanejo povsod enako
Opomini seveda niso brezplačni in dolg še povečajo, pri nekaterih bankah pa je strošek opomina odvisen od zneska dolga: »Tako bodo pri Hypo banki po njihovih navedbah za opomin zaračunali, če bo dolg večji kot 50 evrov, pri Raiffeisen banki pa že pri 10 evrih.« Vsak naslednji opomin je praviloma dražji, poštna banka pa za vse opomine zaračuna enako (8,14 evra).
Slovenske banke v zvezi s tem sicer delujejo v skladu z zakonom, vendar pa so informacije v bančnih cenikih še vedno sporne, saj lahko tam zapisani stroški za opomin v nekaterih primerih krepko presežejo predpisano zgornjo mejo. Dokler so tam zapisane informacije napačne, banka krši zakonodajo, še menijo na ZPS.
Banka mora razliko vrniti
Pri ZPS svetujejo, da stroške opomina vedno preverimo. Če je banka zaračunala preveč, od nje zahtevajte povračilo razlike in zamudne obresti, banko pa lahko tudi prijavite tržnemu inšpektoratu. Izračun zamudnih obresti lahko opravite tukaj, sicer pa znesek opomina primerjajte z zneskom zamudnih obresti, ki jih dolgujete – te so za zdaj 9-odstotne.
