OBUPANA MAMA

Da se Anej lahko uči, se mami umakne na balkon

Objavljeno 29. maj 2016 22.12 | Posodobljeno 29. maj 2016 22.12 | Piše: Moni Černe

Marina Mulec z devetletnim sinom Anejem živi v stanovanju, ki je v resnici samo soba.

Marina Mulec je obupana, saj ji pristojni kljub opozorilom stroke ne prisluhnejo. Foto: Marko Feist

MARIBOR – Marina Mulec, 37-letna mati dveh šoloobveznih otrok, nikoli ni imela lahkega življenja. Z osmimi leti je odšla od doma s pojasnilom, da v hiši pač ni prostora za vse. Iz mestne četrti Tezno v Mariboru so jo starši poslali v dom za otroke, odtlej je v rojstno hišo prihajala le še med vikendi. Otroštvo ni bilo prijetno, spomini nanj so žalostni, ni vedela, h komu in kam spada. Prijela je za vsako delo, se naučila odraslo prenašati težo življenjskih problemov, svetu ni kazala svojih solz, vse bitke je venomer bila sama.

Trpi za
 vedenjsko motnjo

Naselje, v katerem zdaj živi z mlajšim, devetletnim sinom Anejem (starejši, 15-letnik, je pri očetu), je na prvi pogled urejeno. Gre za bloke v Murkovi ulici na Poljanah, zgrajeni so bili pred 10 leti. Pa vendar, Marina potoži, da so nekateri sosedje problematični in nasilni, spet drugi ob štirih zjutraj vadijo bobne, veliko je Romov, ki živijo po svoje in brez pravil, ki veljajo za druge stanovalce.

Marinino stanovanje je urejeno, prijetno, a zelo majhno, vse skupaj je pravzaprav en sam ne posebno velik prostor. Toda po besedah sogovornice ji pristojni ne prisluhnejo, čeprav bi moral njen Anej za normalen razvoj imeti sobico zase. Tretješolec namreč boleha za vedenjsko motnjo ADHD, za katero so značilne hiperaktivnost, impulzivnost in nepozornost. Trikrat na dan mora vzeti zdravila, ki mu pomagajo pri miselni osredotočenosti. Kot nam je zaupala mamica, je Anej v šolski klopi dolgo sedel sam, a ne zato, ker se ne bi razumel s sošolci, temveč ker mu že zaradi najmanjše motnje iz okolice popusti zbranost. Dodajmo, da je imel do lanskega leta dvakrat na teden učno pomoč na domu.

Prizadevna in skrbna

V stanovanju v drugem nadstropju bloka, ki je veliko 32 kvadratnih metrov, imata sobo in kopalnico. Pripadata jima še majhna klet in balkon, ki pa skupaj merita manj kot osem kvadratnih metrov. Na tolikšni kvadraturi se stiskata že od sredine leta 2014. Stanovanje je last Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS). Posegi vanj niso mogoči brez soglasja lastnika, pa tudi če bi ga dali, Marina, ki išče zaposlitev, denarja, da bi sinu uredila sobo, preprosto nima.

Ko poplača najemnino in obratovalne stroške, ki skupaj znašajo okoli 250 evrov, ji ne ostane skorajda nič. Kje so še hrana, oblačila in potrebščine za osebno nego, o kakšnem izletu ali dnevu na morju pa raje sploh ne razmišlja. Da Anej resnično potrebuje lastno sobico, so potrdili psiholog, pedopsihiater, šola, ki jo obiskuje, in mariborski center za socialno delo. Slovenski stanovanjski sklad pa se na vse to še vedno požvižga. Menijo, da je kvadratura stanovanja ustrezna, in zatrjujejo, da primernejšega stanovanja pač nimajo.

Njun dan je približno takšen: da bi sinu uspelo narediti domače naloge, gre njegova mami na balkon, da ga ne moti. Sosed pove, da Mulčevo vidijo na balkonu tudi pozimi, ovito v deke, kako čaka, da Anej konča šolske obveznosti. Da je Marina izjemno prizadevna in skrbna mati, nam je potrdila direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.

Za njih je
 samo številka

Anejeva mati se pravzaprav ne poteguje za večje stanovanje, samo ustreznejšo razporeditev prostora si želi. Takšno, da bo sinov vsakdan boljši in ki ne bo zavirala njegovega mentalnega in osebnostnega razvoja, pravi. Stanovanjski sklad vztraja, da razpoložljivih namestitev nimajo. Marina pa je prepričana, da jih imajo, vendar jih oddajajo takšnim, ki so finančno v veliko boljšem položaju, kot je ona. Mulčeva skladu očita tudi, da jih to, kako v resnici živi, sploh ne zanima, saj je za njih samo številka. 

Odgovor stanovanjskega sklada

Marina Mulec je bila zgrožena, ko je pred kratkim slišala, da naj bi Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) v sosednji blok, na Murkovo 4, vselil begunce, ti naj bi zasedli celo sedem bivalnih enot. No, na SSRS so nas odslovili z odgovorom, da o tem ne vedo ničesar: »Glede vaših preostalih vprašanj vam sporočamo, da zaradi varstva osebnih podatkov konkretnega primera, ki ste ga izpostavili, in postopkov, vezanih na predmetno najemnico neprofitnega stanovanja in njenega sina, ne moremo komentirati. Lahko pa navedemo, da je sedanje stanovanje po površinskih normativih primerno za dvočlansko gospodinjstvo. Stanovanjski sklad RS po preveritvi v naboru stanovanj za oddajo v neprofitni najem ponovno ugotavlja, da nima prostega primernega neprofitnega najemnega stanovanja v Mestni občini Maribor, ki bi ga najemnici lahko ponudil v zamenjavo.«

 

Deli s prijatelji