LJUBLJANA – Zgodba, ki se v Sloveniji prepogosto dogaja: potem ko se na kakšnem področju vrsto let dogajajo nepravilnosti, ob katerih si vsi zatiskajo oči, sledi oster rez, po grbi pa jih dobijo predvsem nič krivi. Podobno je trenutno s študentskim delom. Najverjetneje smo še nedolgo tega vsi poznali posameznike, ki jih niti ponoči ne bi mogli zamenjati za študente, pa so v lahko nekaterih podjetjih nemoteno vsakodnevno opravljali delo na podlagi študentske napotnice, vse skupaj pa je nemoteno potekalo brez večjih vmešavanj pristojnih in nadzornih institucij.
Iz ene skrajnosti v drugo
Tako je delo prek študentskega servisa v nekaterih poklicih uspešno znižalo plačila 'svobodnjakom' (ki praviloma sami nosijo polne stroške dela, prispevkov in zavarovanj). Na podlagi napotnic so vrsto let delali in zavlačevali študij tudi tisti, ki so prerasli študentska leta. Ker je bilo to pač ugodnejše za vse vpletene.
Toda časi so se spremenili in zdaj se je država odločila, da bo (ker je kriza in primanjkuje prostih delovnih mest na zadrgnjenem trgu dela) dokončno razrešila vprašanje študentskega dela: tako da bo pristavila svojo skodelico in od študentskega dela vzela, kar je njenega. Ugotovila je namreč, da vsako delo šteje ...
Tako bi ministrstvo za delo s spremembo zakona o matičnih evidencah s 1. januarjem prihodnjega leta uvedlo plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za študentsko delo. Kaj konkretno bi v številkah pomenila uvedba prispevka za študente in delodajalce, smo povprašali na ljubljanskem servisu e-Študentski Servis, od koder so nam posredovali nekaj izračunov.
Hitri izračun kaže, da bo ob bruto zasluženih 1000 evrih po plačilu dajatev in prispevkov študent prejel okoli 631 evrov, s čimer se že bliža obdavčitvi oziroma obremenjenosti rednega dela. Ob tem v e-Študentskem Servisu pravijo, da si želijo, da bi spremembe ohranile fleksibilno naravo študentskega dela, kot je bilo doslej (brez nepotrebnih zahtevnih birokratskih postopkov za vse vpletene), saj da se podjetja in delodajalci že zdaj dušijo v birokraciji, ki jih ovira pri njihovem poslovanju.
Neto prejemek študenta 100 EUR Bruto prejemek študenta 118,34 EURKoncesijska dajatev 25 % + DDV Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 8,85 %Prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen: 4,58 EUR Skupni strošek delodajalca: 162,98 EUR + 6,51 EUR DDV
Neto prejemek študenta 250 EUR Bruto prejemek študenta 295,85 EURKoncesijska dajatev 25 % + DDV Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 8,85 %Prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen: 4,58 EUR Skupni strošek delodajalca: 400,57 EUR + 16,27 EUR DDV
Neto prejemek študenta 500 EUR Bruto prejemek študenta 591,70 EURKoncesijska dajatev 25 % + DDV Prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 8,85 %Prispevek zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen: 4,58 EUR Skupni strošek delodajalca: 796,57 EUR + 32,54 EUR DDV |
Pričakujejo do 50-odstotni upad študentskega dela
Na servisu predvidevajo, da bo obseg študentskega dela močno upadel, kar bo vplivalo tudi na materialni položaj študentov. V letu 2012, ko je bil sprejet ZUJF (zakon o uravnoteženju javnih financ), je pri 11-odstotni podražitvi študentskega dela obseg padel za 21 odstotkov. Glede na to, da se obeta še 7-odstotna podražitev za delodajalce, prvič pa bodo obdavčitev občutili tudi študenti in dijaki, težko napovejo, kakšen bo upad, lahko tudi do 50 odstotkov.
Sicer pa od leta 2008 naprej ugotavljajo več kot 50-odstotni padec ponudbe prostih del, medtem ko je v primerjavi z desetletjem nazaj padec več kot 60-odstoten. To je posledica tako recesije kot tudi podražitve študentskega dela in drugačne ureditve študentskega dela kot pred desetletjem.
Ministrstvo pričakuje preveč
Glede ocene ministrstva, ki pričakuje, da bo od študentskega dela v državno blagajno prikapljalo 58,3 milijona evrov, na servisu ocenjujejo, da gre za preoptimistične napovedi, ker ne predvidevajo nikakršnega upada dejavnosti. »Že na primeru ZUJF iz leta 2012 vidimo, da je dejavnost hipoma upadla za 21 odstotkov. Zdaj se z obdavčitvijo že presegajo obdavčitve redne zaposlitve in se lahko prekomerno napenjanje te davčne elastike konča tako, da se bo pretrgala in ne bo nobenega izplena za proračun,« opozarjajo.
Ideje na papirju in v praksi
In še na eno 'malenkost' opozarjajo: ob upadu študentskega dela leta 2012 zaradi ZUJF ni prišlo do povečanega rednega zaposlovanja mladih (kar je bila vsaj na papirju ena od idej ukrepa), ampak se je zgolj povečala stopnja brezposelnosti mladih. In Slovenija je na območju EU zabeležila najvišji skok brezposelnosti mladih prav v obdobju po uveljavitvi tega zakona.
»Osebe, ki jim je bilo onemogočeno študentsko delo, so prešle bodisi v neaktivnost (podjetja bolje izkoristijo notranje vire in obremenijo obstoječe zaposlene) bodisi odprejo s. p. ali delajo naprej na črno. Število objav prostih delovnih mest med junijem in decembrom na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za obdobje 2005–2012 je leta 2012 drugo najnižje. Nižje je le v drugi polovici leta 2008, kar sovpada z začetkom recesije v drugem delu tega leta. »To dokazuje da upad študentskega dela po uveljavitvi ZUJF po 1. juniju 2012 ni (!) vodil do več rednih zaposlitev mladih, ampak v druge vrste dela (delo na črno, volontersko pripravništvo, samostojni podjetniki),« pojasnjujejo.
Študentska delovna mesta so delno izginila, ne da bi jih nadomestila katera koli druga oblika dela. Podobno je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotovil glede izginjanja delovnih mest leta 2010, ko se je dvignila minimalna plača, še opozarjajo na študentskem servisu.
