LJUBLJANA – Da bo nova vlada najverjetneje že na prvi seji zamenjala tiste državne funkcionarje, ki jim ne more zaupati, je bilo jasno že vnaprej. Povsem predvidljivo je bilo tudi, da bo najprej zamenjala direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje Darijana Koširja, direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije mag. Sebastjana Selana in direktorja Urada za verske skupnosti Aleša Guliča ter v nadaljevanju najbrž tudi še nekatere druge, na primer generalnega direktorja slovenske policije Janka Gorška.
Spomnimo se samo, kako izrazito navijaške, povsem neobjektivne časopisne komentarje in uvodnike je pisal in objavljal Košir vse do takrat, ko ga je prejšnji premier Borut Pahor povabil v ekipo svojih agitatorjev.
Ljudstvo jih
ne bo pozabilo
Mag. Selana smo si konec koncev zapomnili po tem, da si je kot direktor Sove privoščil eno od najbolj škandaloznih samopašnosti v zadnjih 20 letih: znanstvenikom in celo trem članom parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb je čez noč prepovedal dostop do gradiva nekdanje Službe državne varnosti, četudi je zakon vsem državljanom možnost vpogleda v to gradivo zagotavljal že od leta 2006. Prejšnji premier Pahor je ravnanje mag. Selana poskušal opravičevati s tem, da dokončna odločitev pač še ni znana, dokler vlada ne pripravi novele zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, s katero naj bi sicer prepovedala dostop do arhivov nekdanje SDV. Parlamentarna komisija za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb je Pahorjevo vlado zato pozvala, naj nemudoma krivdno razreši prvega moža Sove, sočasno pa je kazensko ovadila tudi direktorja Arhiva Republike Slovenije dr. Dragana Matića, ki je slepo ubogal mag. Selana. In? Pahor se je izgovarjal, da je tisto, kar je storil mag. Selan, mogoče celo res v nasprotju z zakonom, da pa zagotovo ni nezakonito.
Ko je prejšnja vladna koalicija za direktorja Urada za verske skupnosti imenovala Aleša Guliča Leka, člana izvršnega odbora LDS ter nekdanjega poslanca in predsednika sveta iste stranke, so bili mnogi dobesedno šokirani. Gulič je namreč veljal za enega izmed najbolj ideološko vehementnih in bojevitih članov vodstva LDS. Čeprav je Pahor pojasnjeval, da se mu začetna zadržanost predstavnikov Rimskokatoliške cerkve v odnosu do Guliča zdi nekaj normalnega, je nekdanji slovenski metropolit in nadškof, kardinal dr. Franc Rode poudaril, da si take provokacije, kakršno pomeni imenovanje Guliča, ne bi nikoli dovolila niti komunistična partija.
Kljub naštetim, nadvse zgovornim podrobnostim so se nekateri zelo burno odzvali na to, da je Janševa vlada že na prvi seji zamenjala tri direktorje. Razburil se je tudi Košir, ki je za STA pravilno ugotovil, da bi moralo biti delo, ki ga je opravljal na čelu Ukoma, izrecno strokovno. Razočaran je, je dejal, saj mu je Pahorjeva vlada obljubila, da bo Ukom lahko vodil do septembra 2015.
Štrajnovo Liberalno akademijo je še najbolj zmotilo to, da bo Ukom namesto Koširja od zdaj spet vodil zanjo politično nesprejemljivi mag. Anže Logar. No, zanimivo vsekakor je, da so si leta 2008, ko je vlada na politično skrajno nekorekten in ideološko izključujoč način odstavila mag. Logarja – mag. Milan M. Cvikl se je namreč premierju Pahorju zlagal, da se mag. Logar strinja s svojo razrešitvijo, zato se je Pahor Logarju pozneje javno opravičeval in mu ponujal celo službo v svojem kabinetu –, člani iste Liberalne akademije zgolj zadovoljno zatisnili oči in ušesa.
Kdo pa so novi direktorji?
Nova vlada je za direktorja Sove izbrala dr. Damirja Črnčeca. Dr. Črnčec je docent za obrambni in varnostni sistem na Fakulteti za državne in evropske študije, na Šoli za častnike je nosilec predmeta vojaška obveščevalna dejavnost, na generalštabnem šolanju pa predmeta nacionalna in mednarodna varnost. Od leta 2005 je bil (že sedmo leto, ja) generalni direktor vojaške Obveščevalno-varnostne službe.
Urad za verske skupnosti bo kot vršilec direktorja vodil dozdajšnji direktor Urada za narodnosti mag. Stane Baluha, ki je bil že od leta 2000 zaposlen na Uradu za narodnosti. Najprej je bil tam »le« svetovalec direktorja, odgovoren za italijansko narodno skupnost, za romsko etnično skupnost v Sloveniji in za evropske zadeve, od julija 2006 pa direktor.
Uradu za komuniciranje (Ukom) pa bo za zdaj, kot rečeno, kot vršilec dolžnosti direktoroval mag. Anže Logar. Mag. Logar je sicer prvi Slovenec, ki se je (že leta 2003) kot svetovalec zaposlil v Evropskem parlamentu. Vršilec direktorja Ukoma je prvič bil od 15. junija 2007 do 20. decembra 2007, od 20. decembra 2007 do 4. decembra 2008 pa njegov direktor. Dokler ga ni odnesel tako imenovani Cviklov kadrovski cunami. Mag. Anžetu Logarju, ki gre danes tako v nos članom Liberalne akademije, se je Borut Pahor celo javno
opravičeval za politično razrešitev.
