Za filmske oskarje smo zagotovo slišali že vsi. Dobitniki tega priznanja so lahko le največji, najboljši, najslavnejši. In to, kar pomenijo oskarji v svetu filma, so nagrade decanter med svetovnimi vinarji. Visijo le po stenah najbolj priznanih vinskih kleti po zemeljski obli. In ker je Slovenija vse bolj vinska dežela, je z Decanterjevo slavo ozaljšanih tudi vse več slovenskih vin. A roko na srce, nikdar, niti v sanjah ne, si ne bi mislil, da bo kdaj med njimi tudi cviček. Pa je!
Frelihove iz Šentruperta sicer poznam, a očitno ne dovolj. Sploh pa ne po tem, da imajo jajca poslati na slovito Decanterjevo ocenjevanje vino, ki ga vsaj pol Slovenije zaničuje in primerja s kisom. Za nekaj pohanih pišk stavim, da se danes križajo vinarji in sommelieri po Štajerskem, Pomurju, Beli krajini, Obali, Brdih in še kje. Dolenjski pa nazdravljajo. Z vaškim posebnežem, imenovanim cviček. Po dolenjskih gričih ga pridelujejo univerzitetni profesorji, zdravniki, ekonomisti, pravniki, strojni inženirji, uradniki, obrtniki, zgodovinarji, slikarji, bogati in manj bogati, seveda tudi kmetje. Kvadrat ali dva kleti, sod z vinom in zunaj nekaj trt ima še poslednji revež. Brez cvička nisi Dolenjec. V tej silni ljubezni do vinskega posebneža matematika in računovodstvo ne veljata. Pridelovanje ljubiteljskega cvička je ena najdražjih operacij na planetu, cene litra Dolenjci zato nikoli ne preračunavajo. Logika Nase je palček v primerjavi z logiko pridelave cvička. Pomembni so edinole užitki. In teh ter takih, ki ji ni moč plačati z nobenimi novci, je po cvičkovih kleteh in zidanicah v izobilju. Sploh pa je cviček poleg toskanskega chiantija edino (!) vino, ki mu je vsemogočna EU dovolila sestavo iz rdečih in belih sort grozdja.
Nemogoče je torej mogoče. Še kolumnistu današnjih Okusov, tudi vinskemu publicistu in sommelieru Jožetu Rozmanu, je ušlo, kako ga ni junaka, ki bi si upal cviček kdaj poslati na Decanterjevo ocenjevanje. Frelihovi so ga. In poskrbeli za senzacijo. Slovencem pa poslali nedvoumno sporočilo, da je treba za velike stvari poleg znanja in pridnosti imeti tudi jajca. Velika, ne takih, kot jih mlatimo za veliko noč. Pol Slovenije se križa, druga polovica pa nazdravlja.
