Zelenjave na kostelskih vrtovih je zaradi hude suše manj kot običajno, a vendarle več kot dovolj, da je Turistično športno društvo Kostel na kmetiji Padovac v Selu pri Kostelu pripravilo že 12. tekmovanje v kuhanju posebne kostelske jedi, čušpajza. Tega znajo kot tradicionalno enolončnico skuhati tako starejši kot tudi mlajši, vse več pa je onih od daleč, ki jo poskušajo na dan tekmovanja zagosti domačinom. »O, ja, večkrat se je zgodilo, da so žirijo najbolj prepričali gostje, to pa je Kostelce še bolj spodbudilo k izbiri poljščin,« je dejal dr. Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel.
Skrivnost v začimbah
Čušpajz je pravzaprav mešanica jesenskih dobrot z vrta, ki jim dodajo malo pustega mesa, preostalo pa je skrito v začimbah. Menda so jed v 19. stoletju kuhali po vsej monarhiji, Kostelci, strnjeni v domače društvo, pa so ji dodali še nekaj lokalnega in jo za vselej vzeli za svojo.
Tekmovalci, ki so kuhali v devetih kotličkih, postavljenih na plinske gorilnike, so se izkazali z mojstrskim obvladovanjem temperature ter mešanjem začimb in tričlanska žirija, ki jo je vodil Leon Pogelšek, je imela veliko dela, da je izbrala najboljšo jed. Odločale so res podrobnosti. Ekipa Žaga pri Kostelu, v kateri je bila poleg Nataše Letig Žagar še njena mama Branka Letig, je z nekaj točk naskoka zasedla prvo mesto pred domačijo Jesenov vrt, za katero sta kuhala Aljoša Beljan in Ana Dobrič. Najstnici Diana in Rebeka Padovac sta se dobro odrezali in Izletniški kmetiji Padovac s pomočjo babice Anice priborili tretje mesto.
Pripeljala ga je žičnata ograja
»Poleg govejega in svinjskega mesa, ki ga je sicer za vzorec, so v našem kotličku v izdatnih količinah brbotali nasekljana čebula, koleraba, krompir, zelje, korenček. Vsebini, ki je bila, kot se je izkazalo, zmagovalna kombinacija, smo dodali še začimbe,« razkrije Nataša Letig Žagar.
»V te kraje me je zvabilo globoko nestrinjanje domačinov, ko je začela oblast pred poldrugim letom postavljati žičnato ograjo za zaščito državne meje pred migranti. Stopil sem jim v bran in že takrat, če se malce pošalim, zavohal njihove gastronomske dobrote,« je dejal evropski poslanec Igor Šoltes. H kuhanju ga je nagovoril Primož Bučan, načelnik upravne enote Ribnica. »Ni sicer pohvalno, a res ne pomnim, kdaj sem nazadnje stal v kuhinji in mešal začimbe. Z Igorjem se drživa reka, da je bolj pomembno sodelovati kot zmagati,« doda Primož.
A pri vsem največ šteje ocena ljudske žirije. Vse kuhane dobrote so namreč kmalu po razglasitvi tekmovanja šle v želodce množice, ki se je udeležila te podeželske prireditve. »Znova se je izkazalo, da taki dogodki povezujejo ljudi in odpirajo vrata novim znanstvom. Še posebno smo zadovoljni z velikim obiskom mlajših, ki jim je običajno manj mar za gastronomsko izročilo svojih prednikov,« je še dejal dr. Stanko Nikolič.