LJUBLJANA – »Vlada Alenke Bratušek veliko govori o položaju mladih, ampak vedno višji in novi davki ne bodo spodbujali gospodarstva, temveč bodo skrbeli le za udoben vsak dan peščice privilegirancev,« je v intervjuju dejal Andrej Čuš (SDS), ki je po tem, ko je poslanske klopi zapustil Branko Marinič, pri rosnih 22 letih postal poslanec.
Ta vikend je na Ptuju potekala mednarodna konferenca, na katerih se je razpravljalo o položaju mladih v Evropi in Sloveniji. Do kakšnih ugotovitev ste prišli?
Slovenija je na prvem mestu v EU po rasti brezposelnih mladih iskalcev zaposlitve, bližamo se številki 30 000 brezposelnih mladih. Na območju Evropske unije je teh že 5,5 milijona. Mladi trenutne gospodarske in finančne krize nismo povzročili, smo pa tisti, ki jo najbolj občutimo ter jo s svojo nezaposlenostjo in z nižjim življenjskim standardom plačujejo. Namen konference je bil predvsem pregled ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih po Evropi. Če sem povsem odkrit, mislim, da smo dovolj časa govorili in ugotavljali, treba bo tudi kaj postoriti. Zanimivo pa je bilo debatirati z mladimi iz drugih držav. Problema brezposelnosti mladih na primer ne poznajo v Avstriji, kjer je ta okrog osemodstotna. V Sloveniji je to povsem drugače, brezposelnost mladih je kar 24-odstotna.
Foto: Tomi Lombar / Delo
Ste prišli do kakšnih konkretnih idej ali predlogov?
Predlogov in idej je polno, je pa hitrost sprejemanja odločitev žal res dolga. Ukrepi, kot so spodbude in različna sofinanciranja, so kratkoročni, saj običajno trajajo šest, 12 ali pa 18 mesecev. Potrebujemo sistemske rešitve, zagon gospodarstva, nizke davke in obremenitve. Naše plače so preveč obremenjene, marsikaj je treba spremeniti tudi na področju izobraževanja. Izobraževanje je premalo povezano z gospodarstvom, praktičnih znanj pa med šolanjem mladi ne pridobijo dovolj. Kot primer dobre prakse zaposlovanja mladih lahko izpostavim nemški sistem, kjer se vajeništvo in izobraževanje kombinirata. Vesel sem, da sem v okviru mednarodne konference spoznal Stefana Schnölla, podpredsednika podmladka Evropske ljudske stranke, največje mladinske organizacije v Evropski uniji. Ob tem bi dodal, da moramo zahtevati enakovrednost vseh posameznikov na trgu dela, saj so mladi prisiljeni opravljati začasna in negotova dela, ki so časovno omejena. Dober ukrep bi bil tudi formalno priznanje izkušenj prek študentskega dela v delovno dobo. Ne slepimo se, da nam bo 10 milijonov evrov, ki jih bomo dobili iz evropske pomoči, pomagalo. Mladi raje izberimo politiko participiranja in angažiranosti ter recimo ne strategiji prilaganja, ki je zajela mlado populacijo.
V kakšnem položaju so po vašem mnenju, v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, mladi v Sloveniji? Kako vaši kolegi iz tujine gledajo na stanje v Sloveniji?
Veliko se pogovarjam s sovrstniki in zgodbe razočaranih sovrstnikov se me res dotaknejo. Lahko rečem, da je stanje slabo, poleg tega pa imamo še veliko mladih, ki svoj položaj rešujejo s fiktivnimi vpisi na visokošolske zavode ali pa so to počeli v preteklosti. Žal so nam nekateri lobiji in elite, ki svoje privilegije branijo z vsemi sredstvi, ugrabili prihodnost in državo. Mladi težko ostanejo doma, posebej ko vidijo mamljive ponudbe drugih držav, recimo Avstralije, kjer poleg rednega dela ponujajo tudi stanovanja.
Ali vlada Alenke Bratušek dela dovolj, da bi izboljšala socialni položaj mladih?
Predvsem se trudi, da dosledno izvaja aktivnosti po naročilu Zorana Jankovića. Sicer veliko govori o položaju mladih, ampak vedno višji in novi davki ne bodo spodbudili gospodarstva, temveč bodo skrbeli za udoben vsak dan peščice privilegirancev.
Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti?
Že v prejšnjih odgovorih sem predstavil svoj pogled na izobraževalni sistem in področje zaposlovanja mladih, sem pa tudi sam malo razočaran nad pasivnostjo mladih v družbi, saj je stanje na področju participacije mladih katastrofalno. Mladi se premalo zavedajo, da lahko soustvarjajo prihodnost, je pa treba za to iti vsaj na volitve in se opredeljevati do sprememb v družbi.
Foto: Jure Eržen / Delo
Pri 22 letih ste postali najmlajši poslanec v državnem zboru. Kako so vas sprejeli ostali poslanci in kako na vas gledajo sovrstniki?
Mislim, da sploh niso vedeli, kako mlad sem. Lahko rečem, da so me sprejeli dobro. Mogoče tudi zato, ker sem bil pred nastopom funkcije poslanca že zaposlen v državnem zboru, tako da sem veliko ljudi in način dela poznal, še preden sem postal poslanec.
Od sovrstnikov in znancev sem prejel ogromno čestitk in spodbudnih besed. Tudi od mladih, ki se ne ukvarjajo s politiko ali pa niso naklonjeni moji stranki. Seveda pa se vedno najdejo ljudje, ki mislijo drugače, a se s tem ne obremenjujem.
Kateri poslanski kolega vam je za zgled?
V poslanski skupini SDS imamo ogromno članov, ki bi zaslužili, da jih naštejem. Spoštujem vse in sodelujem z vsemi, sem pa še posebej hvaležen Tomažu Liscu, ki me je vseskozi podpiral in mi podal odgovore na moja prva vprašanja o delu poslanca.
Na političnem področju ste bili aktivni tudi kot študent. Bili ste predsednik DOS in predsednik študentskega sveta FDV. Kakšno je vaše mnenje o ŠOS in ŠS? Kako opravljajo svoje delo? Bi bile potrebne spremembe na tem področju?
Drži, aktiven sem že od tretjega letnika srednje šole, ko sem prevzel vodenje dijaške sekcije lokalnega študentskega kluba. Če bi mi kdo takrat rekel, da bom danes poslanec, bi ga težko imel za resnega. Študentske organizacije seveda naredijo marsikaj dobrega s tem, ko se borijo za položaj mladih. Velikokrat pa so te organizacije žal talci starih študentov ali pa kakšnih drugih lobijev. Sredstva, s katerimi razpolagajo, so res visoka in ne bi imel nič proti, če bi jih del namenili tudi za kakšne druge projekte, organizacije ali pa izključno študentom, recimo za spodbude mladim ali za mlade družine. Po drugi strani so Študentski sveti, ki se ukvarjajo izključno s problematiko študijskega procesa in so prostovoljnega značaja, s tega vidika zaslužijo večjo podporo. Prav tako bi bilo prav, da bi ŠOS deloval kot oseba javnega prava.
Vlada je napovedala spremembe na področju študentskega dela. Kaj menite o tem?
Zakon o malem delu je bil na referendumu zavrnjen, ker je omejeval pravico do dela, spodbujal birokracijo, mlade spravljal v slabši položaj v primerjavi z drugimi skupinami. Pozitivno pri malem delu je bilo le to, da bi se opravljeno delo štelo v delovno dobo.
V zadnjih letih smo priča veliki brezposelnosti med mladimi diplomanti. Skrb vzbujajoče je predvsem dejstvo, da je bilo v prejšnjih letih razpisanih več prostih mest za fakultete, kot je bilo rojenih otrok v tisti generaciji. Kako komentirate to? Bi morali uvesti strožje kriterije in omejitev vpisa na fakultete?
Minister danes že propadle stranke LDS Slavko Gaber je začel degradacijo poklicnega izobraževanja. Od tedaj je šlo vse samo še navzdol. Izobrazbena struktura mladih Slovencev bo velik problem vsaj naslednjih 40 let, zato bi ga lahko imenovali strukturni problem Slovenije. Na srečo se je omejilo možnost vpisovanja na višješolske zavode, s katerimi je ogromno mladih umetno podaljševalo študentski status.
Kako gledate na politično kadrovanje, ki smo mu bili priče v zadnjih dneh?
Z njim so začeli takoj prvi dan po menjavi vlade Janeza Janše. Mediji in vstajniki so dobili navodila, da zdaj njihovi napori niso več potrebni. Imenovanje ideologa pingvinske Slovenije Gašparja Gašparja Mišiča je le vrh ledene gore, ob tem pa se lahko vprašamo, če se bo Gašpar Gašpar Mišič zahvalil vstajnikom, da so mu omogočili poklicno napredovanje.
Ob dnevu spomina žrtev totalitarnih in avtoritarnih sistemov smo bili spet priče ideološkim obračunavanjem. Kako na to gleda vaša generacija?
V resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je Evropski parlament sprejel aprila 2009, so evropski poslanci ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi: fašizem, nacizem in komunizem. Krivice, ki so bile storjene tudi tisočim Slovencem, je treba popraviti. Seveda pa v tem trenutku ne smemo pozabiti tudi na številne druge probleme, ki pestijo Slovenijo: težak položaj mladih, kadrovanja na podlagi strankarske izkaznice, katastrofalno stanje v sodstvu, dejstvo, da se prestolnica razvija mnogo hitreje od drugih regij.
Za konec še malo za šalo. So kosila v menzi državnega zbora okusnejša od tistih, ki ste si jih kot študent privoščili na bone?
Kuhinja parlamentarne menze je okusna, a ker sem rad med mladimi, grem na kosilo vse pogosteje ven. Na bone sem sicer nazadnje jedel aprila 2011.
