INTERVJU

Čufer priznal svojo napako

Objavljeno 21. junij 2014 22.00 | Posodobljeno 21. junij 2014 22.00 | Piše: STA, Mo. S.

Minister za finance v odhajanju Uroš Čufer je povedal tudi, katero delo je bilo zanj najtežje.

Finančni minister Uroš Čufer.

LJUBLJANA – Odhajajoči finančni minister Uroš Čufer je prepričan, da je privatizacijo NKBM mogoče izpeljati do konca letošnjega leta, kar omogoča tudi program njene privatizacije. Smiselno se mu zdi, da se bančni sistem pred privatizacijo konsolidira, še posebej v primeru Abanke Vipa in Banke Celje, ki zaradi svoje velikosti sami zase nista zanimivi za zasebnega investitorja. »Z njuno združitvijo v eno banko bi lahko prišli do precej boljšega položaja. Ta projekt je zdaj na čakanju, ker sta obe banki v postopku državne pomoči, Abanka je bolj proti koncu, Banka Celje pa na začetku,« je pojasnil v pogovoru za današnjo Sobotno prilogo časnika Delo.

Do kreditiranja bank ni kritičen. »Prestrukturiranje podjetij in premišljen pristop h kreditiranju in k obvladovanju tveganj v bankah sta ključna, če želimo, da se denar davkoplačevalcev povrne. Tudi ne verjamem, da bi zdaj imeli tako gospodarsko rast in rast izvoza, če banke ne bi normalno kreditirale,« je dejal minister.

Meni, da je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) začela precej težak projekt prestrukturiranja podjetij, ki jih je dobila. »Imajo kar zajeten portfelj, ki se bo še povečal s predvidenim prenosom terjatev. Glede na številne primere prestrukturiranj, ki potekajo, so na pravi poti,« je ocenil. Glede višine plač v DUTB meni, da bi bilo za slovensko okolje bolje, če bi bile nižje, prav tako je prepričan, da je cena, ki jo je t.i. slaba banka plačala za prenesene terjatve, dovolj nizka. »Slaba banka mora v vsakem primeru zagotoviti donos na kapital, ki ga je dobila. Ne glede na to, ali misli, da ga je dobila nad ali pod ceno, se pričakuje, da ustvari zahtevan donos,« je bil jasen.

Najlažje se je izkazalo za najtežje

Na začetku mandata se mu je najlažja stvar zdela fiskalna konsolidacija, ki pa se je izkazala za najtežjo. Kot pravi, manjka predvsem politična pripravljenost na fiskalno konsolidacijo. »To je tisti del, ko bi se vsak moral nečemu odreči: s tem se vsak strinja – a se ne, ko se mora sam na svojem področju nečemu odreči,« je bil jasen.

Povedal pa je tudi, da je šlo v primeru, ko je vlada resorju za izobraževanje odvzela 80 milijonov evrov in jih prerazporedila v proračunsko rezervo, za njegovo napako, ki pa jim jo je uspelo sanirati šele dan kasneje.

Kaj čaka novo vlado?

Po njegovem mnenju je najbolje, da so volitve čim prej in da čim prej dobimo novo vlado, ker ji bo ostalo še kar nekaj dela. Od treh stebrov ekonomske politike – bančnega dela s prestrukturiranjem, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in fiskalne konsolidacije – bo fokus prihodnje vlade po njegovem mnenju ves mandat na fiskalni konsolidaciji. Nova vlada bo morala čim prej pogledati pripravljen predlog klasifikacije državnih naložb in strategije upravljanja ter ju potrditi, je povedal minister in hkrati priznal, da bi – če se ozre nazaj – zagotovo sprejel klasifikacijo in strategijo, kot ju je predlagala prejšnja vlada. »S tem smo izgubili eno leto in dosežena kakovost ne pretehta izgubljenega časa,« je dejal.

Grožnje iz tujine za Slovenijo ne vidi, razen tega, da se je Slovenija na ravni EU zavezala k zmanjšanju primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, sicer gre v proceduro presežnega proračunskega primanjkljaja. »Problem pa je v tem, da smo po navadi največja grožnja sami sebi, ker ne naredimo niti najbolj osnovnih korakov,« je povedal.

Kot pravi, rebalans državnega proračuna letos ne bo potreben, bo pa morala vlada prihodnje leto pripraviti dodatne ukrepe. »Ukrepe, ki bodo zmanjšali odhodke proračuna ali pa povečali njegove prihodke,« je dejal. Likvidnostni položaj države je po njegovem mnenju še vedno dober in omogoča financiranje porabe do sredine prihodnjega leta, zato kljub nizkim donosom na slovenske obveznice meni, da ni potrebe po dodatnem zadolževanju na zalogo.

Vrača se v zasebni sektor

Povedal je še, da ne bo kandidiral za poslanca niti se ne bo pridružil kakšni politični stranki. »Predvsem imam željo, da se vrnem nazaj v zasebni sektor,« je dejal. Dokler opravlja funkcijo ministra, se za novo službo ne bo nikjer pogovarjal, da bi se vrnil v službo na NLB, pa ga pretirano ne mika.

Deli s prijatelji