LJUBLJANA – Finančni minister dr. Uroš Čufer je v intervjuju, ki je bil objavljen pred enim tednom v Dnevniku, med drugim pojasnjeval, kaj je (po njegovem mnenju, kajpak) tisto, kar državi zagotavlja suverenost. Bil je, kot vedno, razmeroma jedrnat: »Za to, da je država suverena, mora imeti čim manjši javni sektor. Vedno bolj sem prepričan, da je bolje, da je skupnega denarja, ki ga daš nekam na kup, da ga vsi upravljajo, manj.« Omenil je tudi pomen tistega dela infrastrukture (posebej je omenil pomembnost logističnih povezav), ki na območju neke države zagotavlja nacionalno varnost, in del energetike, ki ga mora država obdržati pod svojim okriljem zato, ker je strateškega pomena, nazadnje pa je le še dodal, da njegovega pojasnila sicer ni mogoče šteti za dokaz, da si je premislil oziroma da je kakor koli spremenil mnenje, ki ga je svojčas imel: »Nikoli nisem bil zagovornik pretirano nacionalnega ali pretirano liberalnega.«
Ena najbizarnejših izjav
No, včeraj so se na navedene Čuferjeve besede le odzvali iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviza). V sporočilu za javnost so finančnega ministra pozvali, naj pojasni svoje izjave, in se vprašali, ali morda dr. Uroš Čufer napoveduje radikalno privatizacijo javnega sektorja: Sviz, ki zastopa 40.000 zaposlenih javnih uslužbencev in uslužbenk v izobraževanju, raziskovalni dejavnosti in kulturi, poziva ministra za finance dr. Uroša Čuferja, naj javno pojasni trditev, izrečeno v intervjuju. Na vprašanje, kaj državi daje suverenost, je minister postregel z odgovorom, ki je za Sviz šokanten: Za to, da je država lahko suverena, mora imeti čim manjši javni sektor. Vedno bolj sem prepričan, da je bolje, da je skupnega denarja, ki ga daš nekam na kup, da ga vsi upravljajo, manj.«
»Če ne gre za napačen zapis izrečenega, imamo opraviti z eno bizarnejših izjav vladajoče politike v zadnjem času, ki jo je minister Čufer dolžan pojasniti slovenski javnosti,« nadaljuje Sviz, »njegova trditev je namreč absurdna in zlovešča hkrati. Absurdna zato, ker bi njena resničnost v praksi pomenila, da so v Evropi najbolj suverene baltske države, ki imajo v BDP najmanjši del, ki ga prispeva javni sektor, najmanj suverene pa so – po Čuferjevo odvisne – skandinavske države, kjer je delež javnega sektorja v BDP najvišji. Zlovešča pa je izjava zato, ker minister očitno misli, da je uresničitev enega od temeljnih atributov države, njena suverenost, mogoča le, če ima država čim manjši javni sektor!«
Sviz se zaskrbljeno sprašuje, ali se v bizarni ministrovi izjavi morda skriva že kar napoved radikalne privatizacije javnega sektorja, še zlasti izobraževanja in zdravstva, nad čimer se je minister pred meseci že javno navduševal: »Je treba k privatizaciji bank in javnih podjetij, ki ju je minister v intervjuju poetično označil kot vračanje Slovenije v 'precej bolj tržno smer', dodati tudi privatizacijo javnega sektorja, da bi ohranili suverenost?«
Sviz obljublja, da bo zelo pozorno prebral (proučil) odgovor oziroma pojasnila ministra Čuferja na svoje vprašanje, saj še ni pozabil zagotovila predsednice vlade mag. Alenke Bratušek, da se zaveda pomena javnega sektorja, še zlasti pomena javnega šolstva in zdravstva.
Odzivi bodo menda enako siloviti
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj nas je v začetku letošnjega junija upravičeno opozoril na to, da je Sviz konec koncev že napovedal, da bo njegov odziv, tudi če se bo zdajšnja vlada pripravljala na posege v šolske standarde in normative, enako silovit, kot je bil v času prejšnje, Janševe vlade: »Kot ste lahko opazili, so po tej izjavi Sviz napovedi o posegu v standarde in normative potihnile, predsednica vlade pa je javno zagotovila, da posegov na tem področju ne bo.« To, če sklepamo po analogiji, bržda pomeni, da lahko pričakujemo silovit odziv Sviza tudi v primeru, če bo vlada premierke mag. Alenke Bratušek »zaradi ohranitve suverenosti naše države« začela snovati krčenje javnega sektorja.
