Čudovita roža 
s krvavimi cvetovi

Iz šolskih klopi se ga spominjamo po tolminskem puntu iz leta 1713, ki je bil krvavo zatrt. Tisti, ki smo pokukali čez rob zgodovine domačega dvorišča, vemo, da je o njem napisal roman Ivan Pregelj, rojen na Mostu na Soči, ki je bil tudi bibliotekar v dunajski dvorni knjižnici. Tam so pred njim delali Jernej Kopitar, Fran Miklošič ter za njimi Josip Mantuani, France Kidrič in drugi Slovenci. Širše pa se spomnimo Tolmina in ga celo okušamo prek znamenitega sira tolminc.

Mladi ga poznajo po srečanjih ob sotočju Tolminke in Soče, po festivalih Metaldays, Punk Rock Holiday, Overjam International Reggae festival, in po Kreativnem taboru Sajeta. Če ostanemo na isti lokaciji, torej pri sotočju Tolminke in Soče, naj opozorim, da sta tam tudi velik rekreativni center in nemška kostnica, eden od spomenikov iz prve svetovne vojne. Leta 1938 jo je zgradilo podjetje iz Münchna, v njej pa je pokopanih 965 nemških vojakov. Klesance zanjo so pripeljali iz Nemčije. Na vhodu v preddverje so kovana vrata, oblikovana iz puškinih cevi. Na sredini je grobnica neznanega vojaka, na katero posije žarek ob sončnem solsticiju.

Na robu mesta stoji vzpetina Kozlov rob, ki mu domačini pravijo Grad, s katere je čudovit razgled na vse strani. Tu so ostanki gradu, ki je bil prvič omenjen že v 12. stoletju. Lastniki so bili oglejski patriarhi, goriški grofje, Čedajci, Benečani in Habsburžani. Ker je skozi stoletja večkrat zamenjal lastnike, se je spreminjala tudi njegova podoba, še posebno po hudih potresih v letih 1348 in 1511. Zadnji so ga obnovili Dornberžani leta 1608. V drugi polovici 17. stoletja, pod vladavino družine Coronini, je bil opuščen. Lastniki so se preselili v novo stavbo v Tolminu, kjer je danes muzej. Na gradu je bila tudi kapela sv. Martina.

Nedaleč od tu je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki se ponaša z baročnim tabernakljem in rokokojsko menzo glavnega oltarja. Na trati ob njej je spomenik blaženemu škofu Antonu Martinu Slomšku, nedaleč stran tudi pesniku Simonu Gregorčiču.

V središču kraja je Coroninijeva palača, v kateri je danes Tolminski muzej z vrsto zanimivih zbirk in razstav ter uporabnih informacij za potepanje po Tolminskem. Na istem trgu stoji še spomenik kmečkemu puntu. Na pokopališču je pomembna cerkev sv. Urha s prvotno romansko ladjo in obokanim gotskim prezbiterijem. Ta je leta 1470 dobil freske. Na območju pokopališča je bila nekdaj staroslovanska nekropola. Na Starem trgu stoji fontana, ki jo je dal 1862. postaviti župan Andrej Prezelj. Po prvi svetovni vojni je bila odstranjena, a so leta 1995 naredili rekonstrukcijo.

Tolmin, ki je dobil tržne pravice 1820., je bil med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke soške fronte, močno porušen. Najlepši spomenik iz tega časa je gotovo cerkev sv. Duha na Javorci, ki so jo na čudovitem kraju nad planino Polog v dolini Tolminke zgradili avstro-ogrski vojaki v spomin padlim tovarišem. Tja pelje deloma asfaltirana cesta, a je ne priporočamo voznikom z rahlimi živci. Vsekakor pa se morate potruditi na poti skozi Zatolmin do Tolminskih korit. To je skupno ime za korita Tolminke in Zadlaščice, za eno najveličastnejših naravnih znamenitosti na Tolminskem. To je tudi najnižja in verjetno najlepša vstopna točka v Triglavski narodni park. Krožna pot nas vodi skozi korita Tolminke in korita Zadlaščice; največji zanimivosti sta velika zagozdena skala – Medvedova glava – in Hudičev most, razpet 60 metrov visoko nad modrikasto Tolminko. Vsa okolica Tolmina je slikovita priložnost, da spoznavate bisere naše enkratne domovine.