JESENICE – Vedno je bil zvest rdeči barvi, tako na športnem področju, ko skoraj ni bilo hokejske tekme jeseniških hokejistov, ki bi jo Bojan Marenče zamudil, kot pri delu, saj je več kot tri desetletja delal na bencinskih servisih, obarvanih rdeče. Dve leti bosta, odkar je zvestoba pri delu šla v nič.
Ni je prekinil 52-letni Jeseničan, ki je kanil še osem let ostati kot prodajalec na bencinskem servisu, vse tja do upokojitve. Sredi poletja pred dvema letoma mu je podjetje Domofon trgovina in posredništvo Gorazd Blatnik, s. p., iz Most pri Žirovnici, ki je najemnik bencinskega servisa Petrol sredi železarskega mesta, vročilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
»Delodajalec mi je očital nekaj majhnih in nadvse nerealnih razlogov za tako drastično potezo. Neki stranki naj ne bi vročil reklamnega letaka za neko potovanje... Dvakrat naj ne bi hotel vročiti računa, enkrat nisem s strojčkom preveril pristnosti bankovca za 50 evrov. Možaku, ki je prišel na servis brez denarnice, pa tega ni opazil, nisem hotel iztočiti goriva iz rezervoarja in kot zadnje naj bi med delovnim časom prek računalnika gledal hokejsko tekmo,« povzema Marenče. V obrazložitvi je bilo napisano, da delodajalec ne more in ne sme dopustiti, da delavec s svojim ravnanjem ogroža poslovanje ter da ima ves čas stik z denarjem nekdo, ki krši delovne obveznosti in svojega ravnanja in odnosa do dela kljub večkratnim opozorilom ne spremeni.
Jeseničan pokaže osem strani dolg sestavek o odpovedi, ki jo je prejel. Tam še piše, da so vse njegove kršitve evidentirane na videoposnetkih, z izpisi računov ter drugimi listinskimi dokazi. Zato je po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi ostal na cesti, namesto da bi počasi pogledoval, kam gre pot do pokojninskega zavoda. Najti je moral smer do zavoda za zaposlovanje, hkrati pa je pisal predsedniku uprave Petrola Tomažu Berločniku (njihov bencinski servis ima v najemu Gorazd Blatnik) in poskušal pojasniti: »Vse na bencinskem servisu je bilo še nekako v redu do takrat, ko se je tam zaposlila njegova partnerica. Potem je šlo vse samo navzdol. Najemnik mi je očital dejanja, ki jih je tudi sam počel.«
Vrhu Petrola je tudi sporočal, da je s svojo odvetnico začel sodni boj za vrnitev zaposlitve in hkrati dostojanstva, ki mu je bilo poteptano zaradi odpovedi pogodbe. Hkrati se je spraševal, zakaj niso odgovorni na Petrolu poleg videoposnetkov, na katerih je on, pogledali tudi tistih, na katerih je najemnik bencinskega servisa Blatnik, ko je delal za prodajnim pultom. »Ko se je začela zadeva odvijati na sodišču, je Blatnik grozil mojim nekdanjim sodelavcem in jih šikaniral,« trdi Marenče in dodaja: »Obstajajo posnetki, ko je bil Blatnik tik pred novim letom v službi ne ravno primeren za delo in bil hkrati žaljiv in nesramen. Sodelavci so ga hoteli prijaviti lastniku bencinskega servisa, pa sem jih prepričal, naj tega ne storijo. Še več, poklical sem njegovo partnerico in jo prosil, naj ga odpelje domov, ker tak, kot je bil, ni smel za volan. Napadel me je s stolom in škarjami v pisarni, kar so videle tudi stranke v prodajalni. Položaj sem pomiril, pomagal sem mu. Na, potem sem čez pol leta jaz ostal brez službe, on je pa še vedno najemnik servisa.«
Jeseničan se je podal v sodni boj, hkrati je s prijateljem Miranom Bregarjem sestavil in odposlal pismo na urad Varuha človekovih pravic. Od urada bo tudi zahteval, da s posnetki nadzornih kamer poskuša lastniku servisa dokazati, da je bila srž spora pravzaprav drugje in ne pri nekaj manjših napakah pri delu, ki jih po Marenčetovih besedah delajo prav vsi prodajalci na prav vseh bencinskih servisih pri nas. »Ne delovnem sodišču, nanj sem naslovil tožbo, mi je kazalo dobro. Od šestih očitanih dejanj je bilo pol izbrisanih oziroma so bila nepomembna. Potem je šel postopek na višje sodišče. Na obravnavo me sploh niso poklicali, temveč sem na dom dobil pošto, da sem res storil tista tri od prej šestih očitanih dejanj in da ima najemnik bencinskega servisa prav. Povrhu so mi očitali še to, da sem vplačeval športne stave, čeprav jih je Blatnik tudi.«
Za Bojana Marenčeta postopek, čeprav sta od odpovedi minili že dve leti, ni končan: »Boril se bom zase, za svojo pravico. Veliko ljudi je šlo z bencinskih servisov, predvsem starejših, tako ali podobno čudno, in ni mi jasno, zakaj se to dogaja. Pristal sem na zavodu za zaposlovanje. Šele po devetih mesecih sem zaradi narave odpovedi dobil status brezposelnega. Saj ne moreš verjeti, taka država... Več kot tri desetletja sem s poštenim delom pomagal državnemu proračunu, hkrati sem veteran vojne za Slovenijo, pa ni nikomur nič mar. Ko sem šel prosit za pomoč na veteransko organizacijo, so mi odvrnili, da mi pripada šele po 55. dopolnjenem letu starosti. Seveda če bom takrat še nezaposlen.«
Jeseničan pravi, da piše prošnje za zaposlitev, a ni prejel nobenega pozitivnega odgovora. Pravzaprav ni v njegovem poštnem nabiralniku skoraj nobenega odgovora: »Ta z nadvse čudnimi razlogi spisana iz trte izvita odpoved se za menoj vleče kot senca. Težko je razložiti, da pravzaprav nisem počel nič hudega. Vem, da bi lahko še delal in skrbel zase in družino, ne pa da posedam doma iz dneva v dan.«
Ne komentira
Najemnik bencinskega servisa na Jesenicah Gorazd Blatnik, ki smo ga poiskali in želeli slišati njegovo plat zgodbe, je bil nadvse kratek: »Te situacije z Marenčetom ne nameravam komentirati. Sodišče je svoje povedalo.«
