Pred dobrimi štirimi leti, ko je Hrvaška vstopila v EU, v državi ni bilo pretirane evforije. Danes je vse več državljanov naše južne sosede prepričanih, da bi morala iz EU izstopiti.
»Vse bolj sem prepričan, da bi za izstop iz EU glasovalo precej več državljanov, kot jih je glasovalo za vstop,« mi je te dni dejal visoki diplomat ene od zahodnoevropskih držav, akreditiran na Hrvaškem.
Uradni Zagreb je dvoličen. Po eni strani priliznjeno kima, ko gre za evropski denar, brez katerega bi Hrvaška že zdavnaj postala ena od balkanskih težav. Po drugi strani ostajajo gluhi, ko gre za opozorila iz Bruslja. Ta je že večkrat opozoril Zagreb na kršitve zakonodaje EU pa na zamude pri sprejemanju oziroma prilagajanju domačega pravnega reda z evropskim. Domači mediji o tem neradi obveščajo svojo javnost. Niti politična elita o tem ne govori.
Izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka je le še en primer hrvaškega samosvojega razlaganja načela, da sodišče spoštujemo le, če nam da prav, ne pa tudi obratno. Ko so leta 2015 balkanske države na Dunaju podpisale dokument, da pri približevanju EU ne bodo blokirale druga druge, so to z nasmehom podpisali tudi hrvaški politiki, a kaj ko so leto pozneje, meni nič, tebi nič – za dokument pa nas ne briga več – prav Hrvati zablokirali Srbijo. Mnenje objektivnih opazovalcev političnega dogajanja pravi, da se Hrvaška doslej ni pretirano proslavila v EU. Že pred štirimi leti je postala črna ovca z zapletom z evropskim nalogom za prijetje, sledilo je še nekaj neokusnih dejanj, povezanih s fašistoidnim Pavelićevim NDH, o čemer so politiki, s predsednico Kolindo Grabar Kitarović in premierjem Andrejem Plenkovićem na čelu, molčali.
Mnenje objektivnih opazovalcev političnega dogajanja pravi, da se Hrvaška doslej ni pretirano proslavila v EU.Akcija Brexit se je začela. Norveška, Švica, Kanada in Turčija imajo prav specifičen »model« bilateralnih odnosov z EU. Hrvaška pa? Rada bi imela svojega in si ga že kar razlaga po svoje. Pač po načelu, če nam je prav, je v redu, če ne, adijo. Tako postaja izjava omenjenega zahodnoevropskega diplomata razumljiva in – verjetna. Peticija za začetek postopkov za referendum o izstopu Hrvaške iz EU pa niti ne tako nepomemben kamenček v aktualnem mozaiku južne sosede, ki se očitno res utegne znajti v nekem tretjem krogu evropske hitrosti, kot je nemalokrat slišati.
