Besedna zveza črni petek mi ne zveni prav nič obetavno, spominja me, recimo, na črni četrtek, natančneje na zlom newyorške borze leta 1929, s čimer se je začela velika depresija svetovnih dimenzij.
Ampak črni petek naj bi bil pozitiven: označuje dan po zahvalnem dnevu, za zdaj še samo ameriškem prazniku (saj tega nam menda res ne morejo izvoziti?!), ko trgovci preidejo iz rdečih v črne številke. V teh 24 urah so lani ameriški trgovci zaslužili 48 milijard evrov, kar jih je malo razočaralo, ker so dve leti prej pokasirali še osem milijard več. V Evropi so pred petimi leti črni petek posvojili Britanci, sledili so jim Nemci, za popuste pa se že odloča tudi vse več slovenskih (vele)trgovcev.
Drugi ameriški trik je šopingiranju iz naslanjača namenjen spletni ponedeljek, ki sledi črnemu petku in torej daje potrošnikom prost vikend, da preštejejo finance in ugotovijo, kaj jim še manjka. Ta dan se pri Slovencih ne bo prav prijel, ker po raziskavah radi primemo tisto, kar kupimo. Saj tudi ženo/moža sprobamo, preden jo/ga poročimo!
Na simbolni ravni je v Evropi začetek in konec praznične histerije torej vezan na ameriško folkloro: na črni petek se začenja nakupovanje daril, ki jih potem metaforično pod smrečice položi Coca-Colina hitra dostava, saj veste, bradatež v rdečem s sankami namesto kombija.
Tile trgovski prijemi me puščajo hladnega kot špricar. Namreč, lahko si v ZDA izmislijo še sto črnih dni, pa jaz v tošelnu nimam 498 evrov, kolikor jih povprečen Američan zapravi za božične nakupe. Sledil ne bom niti sosedom Avstrijcem, ti bodo v ta namen porabili po 350 evrov na glavo – statistika za letos pripisuje Slovencem povprečno porabo po 149 evrov.
Trgovci vedo, da je naša kupna moč manjša in da se odločamo razmeroma preudarno, zato nam bodo tudi s popusti stregli še ves december. Na koncu pa bodo tudi oni v črnih številkah.
Jaz bom leto spet začel v rdečem. Torej petek, 1. januarja 2016, zame ne bo – črni petek. Ali pa ravno to? Začne se s črnim petkom, konča s Coca-Colino hitro dostavo.
