Devetnajsti ljubljanski maraton je v dveh dneh tekaškega veselja zbral rekordnih 22.556 privržencev in privrženk, spopadli pa so se z različnimi progami v slovenski prestolnici. Prestolnični maratoni so seveda po svetu specialnost, posebnost pa je tudi to, da na njih zmagujejo skoraj izključno kenijski in etiopski tekači. Kenijci so letos v Ljubljani slavili trojno zmago, Ishimael Bushendich, Elijah Keitany in Edwin Koech Kibet, pritekli pa so si kar prvih osem mest. Zmagovalec je lani za sekundo izgubil tretje mesto, letos pa je po idealnem vremenu za tek z 2:08,25 izenačil rekord maratonskega teka rojaka Daniela Tooja izpred treh let. Bushendich je s 23 leti postal najmlajši zmagovalec LJ-maratona, osebni rekord je izboljšal za deset sekund, po preteku cilja pa je prek angleškega prevajalca v svahiliju povedal: »Zadovoljen sem, da je bil maraton v enem krogu, ne v dveh. Zelo zadovoljen pa sem tudi, ker sem odtekel osebni rekord.« Najboljši pri fantih si je prislužil tudi denarno nagrado 21.000 evrov, drugi 14, tretji pa osem tisoč evrov.
Najboljši Slovenec je bil Anton Kosmač na desetem mestu, tekel pa je 2 uri, 24 minut in 21 sekund. »Zadnji del maratona je bil kar naporen, predvsem na račun prehitrega začetka. Vreme je bilo super, morda je bilo malce preveč vetra, kar vetrovno je bilo. Tam sem si poskušal pomagati s sotekmovalci, sem se šlepal za katerim. Bolje je, ker je bil namesto dveh krogov le eden, predvsem zaradi psihičnega momenta,« je bilo Kosmačevo mnenje.
Upravičila so se vsa pričakovanja
Pri dekletih je slavila Kenijka s slavnim atletskim priimkom Janet Rono (2:29,16), dobila je tudi 12.000 evrov denarne nagrade, pred Etiopijko Rehimo Kedir Kedir in še eno Kenijko Agnes Mutane. Najboljša Neafričanka je bila Slovenka Lucija Krkoč na sedmem mestu s časom 2:49,11. »Zelo sem zadovoljna, da sem končala teh 42 km, to mi zelo veliko pomeni. Po treh letih je bil to moj drugi maraton, cilj mi je bil končati tekmo. Rezultat se mi ne zdi slab, proga je bila kar težka, veliko je bilo klancev. Bile so krize. Dva tekača sta me vlekla, to mi je veliko pomagalo, še posebno na tistih odsekih, kjer je bilo vetrovno,« je povedala Krkočeva.
Borut Podgornik je imel na skrbi vrhunski del ljubljanskega maratona. »Z letošnjim maratonom smo zadovoljni, tako z rekreativnim in množičnim delom, kot z vrhunskim. Upravičila so se vsa pričakovanja, konec koncev k temu so pripomogle tudi dobre vremenske razmere, posrečeno izbrana nova proga in dobra organizacija kot vedno, vzdušje, ki vlada v Ljubljani, pa tudi zanesljivo pripomore k temu, da maraton nezadržno raste. Večina je pohvalila odločitev o enem krogu namesto dveh, in menim, da je pravilno, da je bilo to izpeljano že letos, ne šele prihodnje leto, kot se je napovedovalo ob jubileju. Za naslednje leto ne morem napovedati še močnejše tuje konkurence. Gre za to, da lahko med ponudbami, ki prihajajo na naš naslov, seveda izbiramo tiste, ki so za nas finančno sprejemljive, in dejansko, če se bo tudi na tem področju kaj spremenilo, potem bomo tudi tukaj lahko naredili bistven premik naprej,« je navrgel Podgornik. Na maratonu pa je bil na svojem področju dejaven še prvi mož slovenske protidopinške organizacije Jani Dvoršak, saj so bili na naključno izbranem situ tudi rekreativci.
