NA KOŽO

Cooperjevi dediči

Objavljeno 06. april 2013 00.15 | Posodobljeno 06. april 2013 00.31 | Piše: Bojan Budja
Ključne besede: komentar

Svet in mi z njim nikoli več ne bomo tisti, kar smo bili pred prvim Cooperjevim klicem.

Bojan Budja.

Dnevi za nami so obeležili nadvse pomemben jubilej. Za čuda brez večje pozornosti javnosti, četudi je šlo za dogodek, ki je revolucionarno spremenil svet. Še bolj pa ljudi, njihove navade, razvade, razmišljanja, početja, odvisnost, celo značaj. Natanko štiri desetletja so potekla, odkar je uslužbenec podjetja Motorola po imenu Martin Cooper v roke prijel kilogram težak mobilnik in z njim opravil zgodovinski prvi brezžični klic. Baterija njegovega mobilnega telefona je zdržala 35 minut, čas njenega polnjenja je bil deset ur, za napravo je bilo treba odšteti 2360 evrov. Nihče takrat niti v sanjah ni slutil, kaj vse nam bo ta izum prinesel in koliko tega odnesel.

Danes vsak zase najbolje vemo, koliko so nam mobilniki spremenili življenje. Že res, da lahko vedno, v vsaki stvarni ali časovni okoliščini pokličeš tako rekoč kogar koli na tem svetu, a vedno in povsod je od nekdaj tudi ampak. Čez noč smo postali dosegljivi povsod; na veceju, v postelji z ljubico, igrajoč golf na nujni službeni poti, za šankom, v bordelu. Le drobcena nepazljivost, denimo napačnemu naslovniku poslan esemes, nas zlahka stane zakonsko zvezo, službo, prijateljstvo. Ter še in še. Vsaj petkrat dnevno se vprašam, ali je to zvonjenje in tresenje po hlačnih žepih res nuja. Za nameček in praviloma v najbolj nemogočih trenutkih. Ko smo ali pa nismo za pogovor. Ko bi se radi skrili celo pred samim seboj. Bolj se ga branim, bolj ugotavljam, da je elektronski veliki brat vselej korak pred mano. A za to je bil pač izumljen.

Sploh pa ni problem samo s preveč. Nemara so težave s premalo celo večje. Oni, ki so nam v roke potisnili mobi, namreč trdijo, da je neznansko veliko takih, ki da jih nihče ne kliče. Zafrustrirani so s premalo, napravico sovražijo iz zgodbe o osamljenosti. Skratka, eno in drugo, preveč in premalo, smo si zakuhali sami. Zdaj nas je štiri desetletja star izum dokončno prerasel, s pravimi in z domnevnimi raji je namreč vselej tako, da po izgonu ni več vrnitve.

Svet in mi z njim nikoli več ne bomo tisti, kar smo bili pred prvim Cooperjevim klicem tistega 3. aprila 1973. Tudi zato, ker se na trgu mobilne telefonije vsakoletno zavrti neverjetnih 950 milijard evrov dobička.

Deli s prijatelji