Codelli z dvosedom strašil Ljubljančane

LJUBLJANA – Jutri bo Ljubljana dobila Ulico Carla Benza in Park Antona Codellija; vsak po svoje sta povezana z začetki avtomobilizma. Benz je prvi skonstruiral avto, Codelli je bil prvi, ki se je prav z Benzovim avtomobilom pripeljal v Ljubljano. Anton III. Codelli je bil izumitelj, veleposestnik, plemič in politik, ki se je rodil leta 1875 v Neaplju, kjer so bili starši, oče Karel in mama Rozalija, na klimatskem okrevanju. Po srednješolski maturi je po vzoru očeta stopil v vojno mornarico. Veliko je potoval (Indija, Japonska, Kitajska) in se naučil nekaj tujih jezikov. Iz zdravstvenih razlogov je leta 1897 izstopil iz mornarice in začel študirati pravo, a ga je kmalu opustil. Iz zanimanja in vedoželjnosti se je kot samouk posvetil študiju elektrotehnike in strojništva. Od starega očeta Karla I. je podedoval graščino Turn. Leta 1906 je opravil šestmesečni strokovni tečaj pri elektropodjetju Telefunken v Berlinu. Marca 1908 je bil izvoljen za poslanca v kranjski deželni zbor kot predstavnik veleposestnikov. Poleti 1912 je odstopil, saj se zaradi službovanja v Togu v Afriki ni mogel več udeleževati zasedanj deželnega zbora.

Zasvojenost z izumiteljstvom je povzročila slabo gospodarsko stanje Codellijevih. Baron je bil trikrat poročen in trikrat ločen. Prvič se je oženil s sestrično, baronico Marijo Concho Codelli von Fahnenfeld. V zakonu so se rodili dve hčeri in sin Karel. Na Dunaju se je poročil z baronico Nino Mladota, Čehinjo po rodu. Skupaj sta se odpravila v Afriko in v Dahomeju se jima je rodila hči Rozemarija. V Budimpešti se je tretjič poročil z Madžarko Ilono Drasche Lazar, ki mu je rodila sina Siksta in hčer Heleno. Tik pred koncem druge svetovne vojne je odpotoval v Švico in tam tudi umrl. Pokopan je v Asconi ob jezeru Maggiore. S smrtjo vsestranskega izumitelja in še nekega goriškega sorodnika je rodbina po moški veji izumrla.

Šofer mu je posodil zlatnik

Codelli je zrasel z novo dobo elektrotehnike. Prvi si je na Dunaju nabavil avtomobil in z njim 15. novembra 1898 strašil ljubljanske meščane. Kupil je Benzov dvosed, podoben parizlju, s štirilitrsko bencinsko posodo ob motorju, postavljenem med zadnja kolesa. Carl Benz je avtomobile na bencinski motor začel izdelovati leta 1886, model benz velo comfortable z motorjem 2,75 KM pa je začel serijsko proizvajati leto pred Codellijevim nakupom. Codelli je lahko s svojim avtom benz velo comfortable drvel od 16 do 24 km/h z dvema prestavama. Vzponi so bili nerešljiva uganka za tako šibak motor, tako da je za pot do Gorice potreboval polnih osem ur. »Kmalu se je naš vrli izumitelj naveličal prahu kranjskih cest in se je skupaj s šoferjem Bernikom februarja 1899 odpeljal do Nice,« je zapisal dr. Stanislav Južnič. »Vozniku je za truda polno vožnjo podaril zlatnik. Žal je v Nici zaigral vse prihranke in še avto povrhu. Bernik mu je zato moral posoditi svoj težko prisluženi zlatnik, da sta se lahko z vlakom odpeljala domov. Seveda je Codelli kmalu kupil nov avto, to pot daimler viktorio z motorjem 6 KM. Na njem je vžig na plamen zamenjal z vžigom na žarečo cevko, ki ga je sam izumil. Izum je leta 1898 patentiral skupaj s pogonsko napravo za motorna vozila in ga pozneje dopolnil še z obločnim plamenskim vžigalnikom, ki ga je leta 1925 patentiral na Dunaju. Po izkušnjah z vožnjo v Nico je leta 1903 v Franciji patentiral majhen ogrevalni in hladilni aparat, pripraven za dolge vožnje. V posebni posodi je hrano najprej zamrznil, pred uporabo pa jo je segrel na želeno temperaturo. Leta 1906 je razvil rotacijski eksplozijski motor, ki je bil predhodnik pol stoletja poznejšega wanklovega motorja. Z izboljšavami avtomobilov je utrl pot izumitelju sodobnih pogonov avtomobilov Andreju Deteli z Instituta Jožef Stefan.

Načrtoval zračno ladjo

Izumljal je tudi na številnih drugih področjih. Med drugim je načrtoval orjaški zrakoplov za 20.000 potnikov, letel pa naj bi s hitrostjo 160 km/h. To naj bi bila zračna ladja, dolga en kilometer s premerom sto metrov. Leta 1906 je skonstruiral motorno ladjo, za katero so posamezne sklope izdelali ljubljanski obrtniki, sestavili pa so jo pod njegovim vodstvom na Kodeljevem. Ladja je bila dolga približno devet metrov, široka 1,5 metra, sprejela je lahko do 12 potnikov. Trup je bil sestavljen iz pločevine, poganjala pa so jo lopatičasta kolesa. Sicer je pionirsko deloval še na področju televizijskega sistema oziroma na prenosu slike na daljavo. Med letoma 1926 in 1933 se je ukvarjal z mehanskim načinom prenosa slike na daljavo, svoj izum je patentiral v enajstih državah, vendar pa se je z leti izkazalo, da je njegov sistem bolj primeren za prenos statičnih slik, ne pa toliko za prenos gibljivih slik, pri katerih se je uveljavil elektronski sistem.