LJUBLJANA, POSTOJNA – Prejšnji teden so slovenski jamarji sprožili preplah in javnost seznanili, da enemu največjih naravnih čudes, človeški ribici, grozi izumrtje. Iz Azije se namreč prek Nizozemske proti jugu Evrope širi smrtonosna glivična bolezen, zaradi katere množično umirajo dvoživke, med njimi je tudi naša endemična človeška ribica. O nevarnosti so obvestili ministrstvo za okolje in prostor (MOP) z ministrico Ireno Majcen na čelu in od države zahtevali ukrepe, ki bi katastrofo preprečili. Opozorili so, da praktičnih varstvenih ukrepov še ni in da je zaščita človeške ribice zgolj formalna, v odprtem pismu so tudi predlagali, naj država določen odstotek od plačane koncesije, ki ga dobijo od Postojnske jame, nameni za ohranitev človeške ribice.
Ukrepe šele pripravljajo
In kako se je odzvala država? Lahko bi rekli, da precej mlačno. Ko smo MOP povprašali, kako resna se jim zdi grožnja z izumrtjem človeške ribice, ki je po zagotovilih jamarjev tik pred vrati, in kako nameravajo ukrepati, so nam poleg opisa bolezni, o kateri smo sicer na dolgo v Slovenskih novicah pisali že prejšnji teden, razložili, da je stalni odbor Bernske konvencije pred dvema letoma sprejel priporočila za preventivne ukrepe in nadzor, s katerimi je postavil okvir za dejavnosti na mednarodni ravni. In da se pripravljajo ukrepi tudi na ravni EU in držav članic. O tem, kdaj bodo začeli izvajati te ukrepe, ki se šele pripravljajo, pa nič oziroma le tole: »S sprejetjem Odločbe Komisije bodo veljali bistveni preventivni ukrepi, povezani s trgovino z okuženimi dvoživkami neposredno tudi v Sloveniji. Ob tem nameravamo skladno z drugimi državami članicami EU pripraviti protokol za ravnanje za preventivo in ukrepe, če bi se gliva pojavila v naravi.«
Odločilna je hitrost!
21 človeških ribic lepo raste v akvariju Postojnske jame.
Smrtonosna glivična okužba torej grozi slovenskim dvoživkam, o ukrepih države pa ne duha ne sluha. Kaj o tem menijo v Postojnski jami, ki se je prav te dni znašla na straneh dveh zelo vplivnih časopisov The Guardian in The Observer, seveda ne zgolj zaradi edinstvenega podzemlja, ampak prav zaradi človeške ribice, o kateri je napisal članek eden najbolj cenjenih znanstvenih novinarjev Robin McKie.
Direktor Postojnske jame Marjan Batagelj se je na naše vprašanje, kako resna se mu zdi grožnja z glivično okužbo za človeško ribico, odzval precej bolj čustveno in zaskrbljeno, kot se je država. »Če je to res, nam grozi nekaj zelo hudega, država pa naj bi pripravljala protokol, ki bi moral biti že zdavnaj narejen! Odločilno bo, kako hitro bo narejen. Kako naj izvajamo kakšne ukrepe, če pa jih ni? To je strokovno vprašanje. Veste, mi že ves čas vemo, da človeški ribici grozi izumrtje, in se že ves čas trudimo, da bi jo ohranili, nekateri pa nam očitajo, češ da samo delamo paniko. Ko se je lani začelo dogajanje z zarodom človeške ribice, so nam govorili, da imamo pol odstotka možnosti za eno ribico, no, zdaj jih imamo 21, ki lepo rastejo! A s to glivično okužbo bo veliko težje, saj vlada po odgovornih institucijah glede tega popolna zmeda in nihče ne ve, kaj bi bilo treba storiti. Zato me je zelo strah za te naše ribice, vse leto smo trepetali in živeli zanje, zato se bojim zanje kot mati za otroka,« je zaskrbljen Marjan Batagelj.
Jamarji so državi tudi predlagali, naj del koncesije, ki jo dobi od Postojnske jame, nameni za ohranjanje človeške ribice. Na vprašanje, ali bodo to storili, so nam na MOP odgovorili: »Sredstva iz koncesijske dajatve niso namenjena aktivnostim za varstvo živalskih vrst. Del sredstev je namenjen za vzdrževanje jamske infrastrukture, del sredstev gre v integralni proračun, pretežni del sredstev pa porabita občini Postojna in Pivka za vlaganje v čistilne naprave in drugo komunalno infrastrukturo, s čimer pomembno prispevata k zmanjševanju onesnaženja reke Pivke in posredno Postojnske jame.« Izvedeli smo še, da koncesijska dajatev Postojnske jame znaša tri milijone evrov. |
