Gospodarska zbornica Slovenije in Evoli – Center za odličnost v managementu sta s podporo Združenja Manager in danskega veleposlaništva organizirala seminar, na katerem je udeležencem, slovenskim menedžerjem in top menedžerjem, predaval Danec Claus Møller, edini Evropejec med devetimi svetovnimi guruji kakovosti, avtor uspešnic, kot so Ljudi na prvo mesto, Pritožba je darilo, Delo s srcem – knjiga o čustveni inteligentnosti. Møller je bil tudi tokrat (v dvorani GZS), rečeno z eno besedo, odličen! Nekateri udeleženci seminarja pa so bili žal predvsem slovenceljski: najprej so »zaradi dežja in gneče na cesti« zamudili začetek seminarja, potem pa so v dvorano vstopali z mobilnimi telefoni na ušesih. No, tudi ko so že sedeli v dvorani, so jim večkrat »diskretno« zazvonili mobilci.
Kdo ve, ali so doumeli, kaj je želel povedati predavatelj, ko je v zvezi z zaželeno odgovornostjo sodelujočih dejal, da na dogodek, ki naj bi bil za nas pomemben, nikoli ne zamujamo? »Da bo gneča na cesti, lahko pričakujemo, včasih pa, ja, celo dežuje. Če kam zamudimo, zamudimo le zato, ker nismo motivirani, da bi tja pravočasno prišli.«
Še na nekaj Møller rad opozori na svojih predavanjih. To si lahko preberemo tudi v zadnji njegovi knjigi Delo s srcem: »Sprememba je potrebna, preden postane nujna! Ko je nujna – je po navadi že prepozno.« Dober krizni menedžer torej ni tisti, ki vsako leto ponavlja, da bo treba še bolj omejiti stroške (tudi dohodke sodelujočih v delovnem procesu) in ustrezno (resda čim manj opazno) varčevati celo na račun izdelkov, ki jih podjetje, ki ga on tako zavzeto rešuje, ponuja kupcem. Ko se znajdemo na robu prepada (propada!), pravi Møller, pač ni več dovolj, če delamo enake stvari kot prej, le malo bolje: vodstveni timi morajo biti inovativni. Za to pa potrebujemo menedžerje, ki so sposobni oziroma si upajo razmišljati drugače. Ko so se v Nokii, svojčas nedvomno uspešnem proizvajalcu gumijastih škornjev, odločili, da se bodo preizkusili v proizvodnji mobilnih telefonov, ni bil nobeden od njenih menedžerjev tako prostodušen, da bi vprašal, ali ne bi raje še nekaj časa poskušali ceneje prodajati nekoliko drugačnih škornjev.
