LJUBLJANA – Po seji parlamentarne mandatno-volilne komisije (MVK) – zato, ker ta ni sprejela sklepa, po katerem bi lahko državni zbor pozval predsednika republike, naj predlaga razrešitev predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca – nekateri, malo za šalo, malo pa zares, pravijo, da si Borut Pahor zdaj v brado najbrž brunda znane Prešernove verze: »Sem dolgo upal in se bal...«
Drži, na to, da bi državni zbor na predsednika republike lahko naslovil poziv k razrešitvi Štefaneca, je prva pomislila nekdanja premierka mag. Alenka Bratušek, ki pa si je za to zagotovila še podporo nekaterih drugih poslancev. Zato je najprej celo kazalo, da si bodo predstavniki različnih poslanskih skupin morda (izjemoma) le upali družno podpreti njen predlog sklepa. A ga niso. Čeprav so se opozorila, da je Štefanečevo vodenje KPK najmanj nedosledno in pomanjkljivo, vrstila že od takrat, ko je bil izbran za predsednika komisije, MVK pobude ni podprl.
Argumenti, zakaj vse ni dobro, da Štefanec vodi KPK, so se prvič sicer res pojavili v anonimki, vendar je del teh pozneje javno ponovila tudi Štefanečeva namestnica Alma M. Sedlar. Še bolj nevzdržno je vse skupaj postalo, ko je predsednik KPK svoji namestnici (zaradi domnevno spornih vpogledov v 2318 dokumentov) vrnil udarec in jo naznanil. Takrat informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik ni preostalo drugega, kot da v inšpekcijskem postopku (ki ga je uvedla šele na podlagi prijave KPK!) ugotovi dejansko stanje.
In kaj je ugotovila? Čeprav se je Štefanec skliceval na kopico domnevnih kršitev Sedlarjeve, je informacijska pooblaščenka nazadnje lahko ugotovila le to, da namestnici predsednika KPK ni mogoče očitati nobenega prekrška, nobene prekoračitve pooblastil ali neodgovornega ravnanja. Jasno, Slovenija ne bi bila bizarna država par excellence, če nekateri naši politiki kljub temu (v imenu kolektivne odgovornosti in zaradi potez predsednika KPK) ne bi k odstopu še vedno pozivali kar vseh treh članov senata KPK. Kaj pa je le ukrenil Štefanec? Začel je žugati tudi Prelesnikovi. Nepojmljivo.
Sedlarjeva je Štefaneca tudi po ugotovitvi informacijske pooblaščenke zaman pozivala, naj ji kot članici senata KPK znova omogoči dostop do dokumentov, s katerimi razpolaga KPK, toda on se na te pozive sploh ni odzval. Namesto tega je v imenu KPK proti njej vodil celo postopek, čeprav je vedel, da ga nikoli ne bo mogel končati, ker Sedlarjeva o sami sebi ne more glasovati in ker se je tudi drugi namestnik iz takšnega postopka že izločil.
Skratka, pobudniki poziva, ki bi ga lahko državni zbor naslovil na Pahorja – zdaj že vemo, da se to ne bo zgodilo – so v svojem predlogu zaman zapisali: »Boris Štefanec že od prevzema vodenja komisije dokazuje, da za opravljanje svoje funkcije ni ne osebnostno ne strokovno primeren ter da niti ne razpolaga z ustreznimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi, ki bi mu omogočile vodenje takšnega organa.« Toda kaj, ko to ni prepričalo večine dnevnopolitično pragmatičnih članov MVK, ki jim je pač še najbolj ustrezalo, da se med sabo ne uskladijo.
| Stranke se raje (raz)delijo Ne samo da mag. Alenki Bratušek, ki je vztrajala, da je Boris Štefanec nedvomno odgovoren za to, da je KPK nezakonito pridobivala in hranila bančne podatke vseh državljanov Slovenije, ni uspelo prepričati niti večine drugih članov MVK. Članov MVK nista znala (ali nista hotela?) poenotiti niti Jože Tanko (SDS) in Matjaž Han (SD). Prvi je, denimo, zaman poudaril, da je vloga KPK, ki jo vodi Štefanec, primerljiva kvečjemu z vlogo nekdanje Udbe (SDV) pri obračunavanju s političnimi nasprotniki. Han pa je prav tako zaman predlagal, da bi o sklepu glede razreševanja Štefaneca odločili, ko bi se že posvetovali s Pahorjem. |
