VIDEM PRI PTUJU – Potem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) razkrila domnevne nepravilnosti pri razdeljevanju denarja, ki ga je haloška občina Videm pri Ptuju prejela za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje, se primer še dodatno zaostruje. Medtem ko kriminalisti v predkazenskem postopku zbirajo obvestila in dokumentacijo o domnevno nezakonitih visokih vsotah vrnjenih plačil nekaterim vodilnim v občini, z županom Friderikom Bračičem na čelu, so se začeli organizirati tudi občani, ki med drugim že pripravljajo odškodninske tožbe. Odločeni so, da bodo dobili, kar jim pripada, to pa je tisto, kar so vložili v gradnjo telefonije v svojem okolju. Kar veliko se jih je zbralo v videmskem gostišču Pri treh lipah, kjer so argumentirano dokazovali, da so bili ogoljufani in pokradeni.
Glasujejo, kot župan ukaže
Tako Srečko Bedrač kot tudi Ida in Viktor Fras pa Viktor Avguštin, Srečko Svenšek, Franc Zavec, Andrej Rožman in mnogi drugi udeleženci sestanka ne bi imeli nič proti, če bi ostanek nerazporejenih sredstev občina vložila v kakšno koristno naložbo, a ob dejstvu, da so si večji del sredstev, ki so ostala, domnevno na svoje račune nakazali občinski veljaki z županom Bračičem in nekdanjo direktorico občinske uprave Darinko Ratajc na čelu, se je mnogim zameglilo pred očmi. Še posebno zaradi takih članov občinskega sveta, ki so pred nedavnimi lokalnimi volitvami obljubljali poštenje, transparentnost in preglednost, zdaj pa držijo štango županu. Večina svetnikov si mu menda niti ne upa nasprotovati in neki članici sveta naj bi celo zapretil s fizičnim nasiljem. Zato je iz njegove že prestopila v drugo stranko. Andrej Rožman mu očita trdo roko, sploh pa, da zaradi »takšnih županov, kot je Bračič, Slovenija na leto izgubi tudi to 80 odstotkov denarja, namenjenega za lokalne skupnosti«.
»Ničesar ne moremo doseči za občane, ker smo vedno preglasovani. Člani sveta ne upajo glasovati drugače, ker se bojijo župana,« ugotavlja Rožman in dodaja: »Čeprav imajo sami skorajda tretjino članov sveta, so v občinskem odboru SDS razočarani, ker jim druge stranke in predvsem župan niso omogočili sodelovanja v pomembnejših odborih in komisijah. Realno bi bilo, da bi najmočnejša opozicijska stranka vodila nadzorni odbor, toda v videmski občini, kjer sicer prevladujejo desnosredinske stranke, temu ni tako.«
Za župana vse čisto
Naši sogovorniki so prepričani, da so bili ogoljufani, saj so poleg denarnega plačila prispevali drogove ter kopali po 50 metrov jarka: »Za nas nikoli nič ni zamujeno, saj se bo dokazalo, da smo nekaj vložili, in potem bo to treba vrniti. Prav vsi smo bili oškodovani pri ovrednotenju našega fizičnega dela, mnogi smo morali vplačati več kot 10.000 nemških mark. Nekateri so celo zidali za PTT, dobrih 800 zidarskih ur je komisija vrednotila po dva evra za uro, čeprav bi jo morala po občinskem pravilniku plačati 10 evrov. Člani komisije so si obračunali vse svoje ure, čeprav so se sestajali v delovnem času. Delali pa so preveč po domače, brez pravih računov, žigov. Za izročeni denar si prejel podpis na navadnem papirju. Najbolj pa boli, da so večino denarja namenili na svoje račune. Vse je bilo netransparentno, občanom so prepustili le drobtinice.« Mnogi upravičenci do vračila naj bi namreč dobili manj kot tisočaka, a so bili zadovoljni, da so dobili vsaj nekaj. Zdaj ko je KPK odkril nepravilnosti, pa so ogorčeni.
Kriminalisti v predkazenskem postopku ponovno zbirajo dokaze o upravičenosti visokih vračanj in treba bo še počakati in videti, ali jim jih bo uspelo zbrati dovolj za vložitev obtožnice. Marsikdo zdaj vzdihuje, češ »kako neumni smo bili, da smo spet izvolili istega župana«. A Friderika Bračiča to ne gane dosti. Zatrjuje, da ničesar ni kriv in da ni dobil ničesar, kar mu ne bi pripadalo. Zavrača tudi očitke, češ da demokracijo razume kot avtokracijo: »Saj nisem avtokrat in pri nas o vsem odloča večina; v občinskem svetu imamo večino iz strank SLS, SMS, Desus in NSi. Žalosti me predvsem, da je SDS zaradi ene osebe – Rožmana – šla na drugo stran in samo nagaja.« Dodaja, da je najprej KPK, potem pa še preiskovalcem povedal, »kar sem imel povedati«. »In sicer, z vračilom sem dobil vrnjeno približno toliko, kot sem v gradnjo omrežja tudi vložil. Lahko govorim le zase in ne za druge, ki se omenjajo, in pri meni je vse čisto. Ko je bil rok, sem vložil zahtevke, ki jih je komisija upoštevala, in tukaj je vse čisto. Nekaj več sem dobil, ker sem sočasno vlagal v najmanj štiri telefonske priključke, in sploh kot podjetnik sem vlagal več kot drugi. Vse to sem vpisal in komisija je to priznala, tako da sem prejel devet nakazil. Kolikor sem vložil, toliko sem dobil. Sicer pa je vse skupaj šlo prek takratnih krajevnih skupnosti in zato so nastajale razlike. Najvišji je bil znesek v KS Videm, drugje pa nekoliko nižji.«
Županu 13-krat več
Telefonsko mrežo je v 80. in 90. letih je v občini Videm pri Ptuju gradilo 530 naročnikov. Občina je od Slovenske odškodninske družbe za vračanje dobila 1,550.393,73 evra in to vsoto razdelila na kar 760 enot po 2038,25 evra. Kar 500 opravičencem je potem posebna občinska komisija vrnila to enotno osnovno vrednost. Naslednjih 22 opravičencev je dobilo po dve enoti, trije po tri, štirje po 6,5 enote, takratni in na letošnjih volitvah ponovno izvoljeni župan Friderik Bračič je prejel kar 13-krat izplačano osnovno vrednost ali skupaj 26.497,25 evra. Komisija uničila dokazno dokumentacijo
Sumljivo visoka vračila za vlaganja v telekomunikacijsko omrežje je preiskovala protikorupcijska komisija. Ta je sredi oktobra kljub nasprotovanju namestnice predsednika Alme Sedlar razkrila imena in priimke sumljivih prejemnikov. Poleg župana so to še štirje člani prav tiste komisije, ki je skrbela za zakonito in pošteno vračanje vloženega denarja: Darinka Ratajc (takratna direktorica občinske uprave), Darinka Jagarinec (računovodkinja), Stanko Simonič (takratni občinski svetnik) in Ivan Pernek kot predsednik komisije (v času gradnje telefonske mreže je bil tajnik krajevne skupnosti Videm). Ratajčeva je kot vračilo prejela 14.267,75 evra, člani komisije pa šest (12.229,50 evra) ali sedem osnovnih enot (14.267,75 evra). Nesporno je, da so takšna nakazila prejeli. Nepojasnjena pa ostajajo navedena nakazila na družinske člane namesto na upravičenca. Ko pa je KPK na občini Videm hotel pregledati dokumentacijo, na podlagi katere je komisija te vsote posameznikom odobrila in izplačala, je ni bilo nikjer več. Čeprav bi jo na občini morali hraniti najmanj pet let, se je komisija po dveh letih odločila, da bo dokumentacijo uničila, kar je po mnenju KPK kršitev zakonsko predpisanih rokov hrambe.