Zdravilo za glivice in sluh našel v knjigi

KRANJ – »Ne morete si zamisliti, kako hudo je bilo z mano še pred nekaj meseci. Dobesedno sem umiral in zdelo se mi je, da se mi bo utrgalo. Po operaciji na obeh nogah sem dobil glivice na nogah in na notranjih organih in zaradi njih sem bil skoraj nepokreten, mene pa so zdravili na psihiatriji in me z zdravili skoraj uničili,« začne pripoved 82-letni Teodor Panić iz Kranja. Z nadvse vitalnim upokojenim policistom, bil je vodja varnostnega okoliša v Škofji Loki, ki nikakor ne kaže let, se srečamo v Ljubljani, kamor je prišel na kontrolo k svojemu psihiatru. »On in pa knjiga Louise Hay sta mi rešila življenje. Zdaj sem popolnoma drug človek, na novo sem se rodil. Ozdravil sem se s pomočjo misli, in ne z umom. Tega so mi zdravila skoraj uničila, misli pa ne more nihče,« pripoveduje.

Psihično se je zlomil

Njegova presunljiva življenjska zgodba se je začela zapletati pred slabimi tremi leti, ko je po operaciji prstov na obeh nogah staknil glivice na nogah. Vse skupaj se je tako zakompliciralo, da zaradi gnojnih ran skoraj ni mogel več hoditi, nič pa niso pomagala ne zdravila in ne raznotere zelo drage maže, ki si jih je kupoval. Hkrati se je zaradi težje družinske situacije oziroma ločitve tudi psihično zlomil in konec leta 2015 pristal v eni od psihiatričnih bolnišnic. »Zaradi bolečin v nogah sem bil skoraj nepokreten, oni pa mi sploh niso zdravili glivic, ampak psiho. In to kako! Štirikrat na dan sem stal v vrsti, da sem dobil po štiri zdravila naenkrat, sploh ne vem, kaj vse so mi dajali. Rekli so mi, da imam blodnje, pri tem pa so popolnoma zanemarili moje druge bolezni. Najhuje je bilo, ko ponoči zaradi bolečin nisem mogel spati, pa so mi dali takšna zdravila, ki so me popolnoma omrtvičila. Nisem mogel niti govoriti niti vstati, do kosila so me komaj spravili pokonci. Takrat sem mislil, da bom kar umrl. Poleg tega so mi zdravila tudi uničila sluh in še vedno slabše sem videl,« se z grozo spominja treh mesecev na psihiatriji.
Leto pozneje je znova pristal na psihiatriji, in kot pravi, je bilo še hujše. »Bolj ko sem jih prosil, naj mi zmanjšajo količino zdravil, več sem jih dobival, pa še na zaprti oddelek so me dali,« razloži. A na srečo je kmalu po prvem bivanju v psihiatrični bolnišnici že našel svoje čudežno zdravilo, in sicer je bila to knjiga Louise Hay Življenje je tvoje. Gre za legendarno knjigo misli, s pomočjo katerih so že mnogi popolnoma spremenili svoje življenje in svoje miselne vzorce ter ozdravili telo nekaterih bolezni. Med njimi je od lani tudi gospod Teodor. »Ta knjiga te nauči, kako vsak dan z novimi mislimi poskrbiš za svoje zdravje. Nauči te, kako se namesto v preteklost usmeriš naprej, v vsak nov dan, in ti gre s ponavljanjem teh misli vedno bolje. Počasi sem jo bral in našel misli za vse moje težave. Kadar zdaj ne morem zaspati, malo preberem knjigo in potem spim kot dojenček,« je navdušen gospod Teodor nad svojim novim življenjem.

Ne samo da se je njegovo psihično stanje zelo izboljšalo, z bralno terapijo je tudi premagal težave s sluhom in vidom, pa tudi težav s prebavo in zunanjih glivic ni več. Le še glivice notranjih organov si mora pozdraviti in tudi o tem prav nič ne dvomi, saj je, kot pravi, v dobrih rokah in ga kmalu čaka specialistični pregled na UKC Ljubljana. Počuti se odlično, in ker je bil včasih strasten ribič, ima že ribiško dovolilnico za novo sezono. Zaradi svojih bolezni namreč še rib ni mogel več loviti, zato se nadvse veseli novih izzivov. Pri 82 letih sam skrbi zase, vodi svoje gospodinjstvo in se veseli vsakega novega dne.

Ni čudež, pomaga pa zelo

Še ena oseba je, ki je močno vplivala na preporod Teodorja Panića. To je njegov psihiater prim. dr. Dušan Žagar. Našel ga je med prvim in drugim bivanjem v psihiatrični bolnišnici in nadvse mu je hvaležen, ker ga je s postopnim zmanjševanjem zdravil spravil na zeleno vejo. Prim. dr. Žagar zaradi varovanja osebnih podatkov zdravstvenega stanja Teodorja Panića seveda ne more komentirati, nam je pa povedal, da je kot psihiater naklonjen tudi nekaterim alternativnim metodam, ki poleg zdravil in psihoterapij lahko pomagajo ljudem. Pogosto pacientom tudi svetuje kakšno knjigo. »Res je, da se med tako imenovanimi alternativnimi zdravilci najde veliko takih, ki zgolj izkoriščajo bolezensko stanje bolnikov, in tako je tudi med knjigami ogromno šunda. A v nekaterih so zagotovo zbrane modrosti, ki lahko pomagajo. Tako je tudi z omenjeno knjigo Življenje je tvoje. Ne bi mogel reči, da gre za čudežno ozdravitev, zagotovo pa pomaga tistemu, ki jo zna uporabiti.« Pri tem je še poudaril, da so zdravila pogosto neobhodna, a sama po sebi pogosto ne pomagajo, saj ne rešijo izvora problema. »Zdravila vse to olajšajo in jih je seveda treba jemati, a v psihiatriji je zelo pomembna tudi psihoterapija.« Pri tem se prim. dr. Žagar drži načel psihoanalitika Michaela Balinta, ki je dejal, da ni nič narobe, če psihiater predpiše zdravila, je pa narobe, če stori samo to.