HIŠA

Upajo, da bo vnuk prvo svečko upihnil v novem domu

Juršetovim iz Šmarja pri Jelšah pred slabim mesecem zgorela hiša. Do nove strehe jim lahko pomagate tudi prek Sklada Ivana Krambergerja.
Fotografija: Juršetovi (od leve), Majda, Petra z Nikom, Kivi in Vlado, upajo, da bo zanje spet posijalo sonce.
Odpri galerijo
Juršetovi (od leve), Majda, Petra z Nikom, Kivi in Vlado, upajo, da bo zanje spet posijalo sonce.

ŠMARJE PRI JELŠAH – Petčlanska družina Jurše iz Šmarja pri Jelšah je 17. januarja v zgodnjih jutranjih urah izgubila dom, a ni veliko manjkalo, da ne bi poročali o še večji tragediji.
Juršetovi (od leve), Majda, Petra z Nikom, Kivi in Vlado, upajo, da bo zanje spet posijalo sonce.
Juršetovi (od leve), Majda, Petra z Nikom, Kivi in Vlado, upajo, da bo zanje spet posijalo sonce.

Spomnimo, da sta v skoraj povsem leseni hiši tisto noč spala le zakonca Majda in Vlado Jurše, na srečo pa ne njun sin Kivi z ženo Petro in komaj dvomesečnim sinčkom Nikom, saj je mlada družinica zaradi pomanjkanja prostora v hiši vsak večer odšla spat v njihovo tri kilometre oddaljeno gorco. Tako je bilo vedno, dneve so člani petčlanske družine preživljali skupaj, zvečer pa so se ločili
.

Pred dvema letoma so jo obnovili


Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi v hiši tedaj spali vsi, in to tako trdno, da se nihče od njih ne bi zbudil. Na srečo pa je Majdo sredi noči spravila na noge nenavadna svetloba, sama pravi, da se je prebudila kot po čudežu.

»Mogoče sem se zbudila tudi zaradi dima, ki se je že valil po hiši, ne vem. Kakor koli, tista svetloba je bila ogenj, ki se je že dodobra razplamtel, saj je bila naša hiška, pred dvema letoma skoraj povsem obnovljena, večinoma lesena.« In zato je v hipu zagorela kot bakla. Ni bilo časa misliti na nič drugega kot na to, kako čim prej na plan. Pa kako ven spraviti moža Vlada, ki je dokaj trdno spal. Verjetno tudi zaradi močnih zdravil, ki jih jemlje kot hud sladkorni bolnik, zdravniki so mu namreč že napovedali, da bo morda ostal brez noge.
Hiša je bila v požaru tako uničena, da so jo morali že naslednji dan podreti. Fotografije: Osebni arhiv
Hiša je bila v požaru tako uničena, da so jo morali že naslednji dan podreti. Fotografije: Osebni arhiv

»Napela sem vse sile, da sem ga zbudila in prepričala, da morava samo ven, ven, čim prej ven ...« se Majda spominja tiste grozne noči, ki je ne bo nikoli pozabila. V požaru je nastalo za 60.000 evrov škode, kriminalisti pa so ugotovili, da je zagorelo v kurilnici, tam so se ob dimniku vnela drva.

Gasilci so preprečili, da bi se ogenj razširil še na sosednji objekt. Najbolj žalostno spoznanje za petčlansko družino je bilo, da hiša ni primerna za obnovo, občina Šmarje pri Jelšah pa je s hitrim ukrepanjem že naslednji dan poskrbela, da so jo podrli in očistili pogorišče, da bi lahko tam čim prej postavili novo.
 

Tudi sama humanitarka


S pomočjo dobrih ljudi se Juršetovi počasi postavljajo na noge, a pot do strehe nad glavo bo še dolga. Čeprav jih mnogi trepljajo po rami, to žal ni dovolj, pomoč za zdaj prihaja, a na računu Območnega združenja Rdečega križa Šmarje pri Jelšah se je do tega tedna nabralo borih šest tisočakov. Glede na to, da je Majda Jurše tudi humanitarka, aktivistka in prostovoljka, ki je bila vedno pripravljena pomagati drugim, vsi upajo, da bodo ljudje prepoznali, da sta zdaj ona in njena družina tisti, ki potrebujeta pomoč.
Pred nekaj dnevi so položili prvo betonsko ploščo.
Pred nekaj dnevi so položili prvo betonsko ploščo.

Majda je tudi predsednica celjske podružnice Društva za celiakijo, registrirano ima podjetje za pripravo prehrane za celiakaše, tudi poseben kruh, primeren za ljudi s celiakijo, je pekla. A trenutno niti tega ne more, saj sta si z možem v poslovnih prostorih tik ob uničeni hiši uredila začasno bivališče. To pomeni, da bo Majda utrpela tudi precejšnjo poslovno škodo. Sin Kivi z družinico je še vedno nastanjen v tri kilometre oddaljenem vikendu, ki pozimi ni najbolj primeren za bivanje, še zlasti ne za dojenčka Nika.
 

Hvaležni za vsak evro


»Zato si najbolj želimo, da bi lahko takrat, ko bo Nik upihnil prvo svečko, njegov rojstni dan že praznovali v novem domu,« nam največjo željo zaupa Majda, ki verjame, da jim bo to tudi uspelo. Trenutno je v Polžanski Gorci živahno; položili so prvo ploščo in dobili prve zidake, a ti še niso plačani.
Malega Cufija so Juršetovim že tri dni po požaru pripeljali dobri ljudje.
Malega Cufija so Juršetovim že tri dni po požaru pripeljali dobri ljudje.

»Upamo, da nam bo v prihodnje tudi vreme naklonjeno in bodo dela hitro napredovala. Smo optimistični, saj nam posamezniki in podjetja pomagajo z donacijami in popusti. Vem, da bo vse treba plačati, a če bo vsaj nekaj na obroke ali nam bodo dali občutne popuste, bo lažje,« pravi sogovornica. Tudi zato je najprimerneje, da bi ljudje prispevali denar, četudi je to le nekaj evrov, s tako zbranimi sredstvi pa bo Rdeči križ poravnaval račune za material in storitve. Tudi bralke in bralci Slovenskih novic, ki si zmorejo utrgati kak evro, lahko tega prispevajo na račun našega Sklada Ivana Krambergerja. Majda se že vnaprej vsem od srca zahvaljuje.


In še nekaj: Juršetovim je v požaru žal poginil kužek Cufi, gasilci ga iz goreče hiše niso mogli rešiti. »Tri dni po požaru pa nam je ena družina podarila mladega psička, ki smo ga poimenovali enako, torej Cufi. Zdaj je še majhen in moramo kar paziti nanj, a upamo, da se mu bomo, ko bo vse najhujše za nami, lahko bolj posvetili. Nam pa veliko pomeni,« sklene Majda. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije