ZGODBA EVROPSKEGA POSLANCA
Slovenec, ki je v 30 sekundah pokonci postavil vso Evropo
Dobiva številna vabila za nastop s svojim majhnim inštrumentom.
Odpri galerijo
Lojze Peterle je za slovo zaigral na orglice. FOTO: zaslonski posnetek
LJUBLJANA – Dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle ima pri sebi vedno adut v rokavu – to so njegove orglice, s katerimi je očaral že mnoge. Po slavi, ki mu jo je ta majhen inštrument prinesel nazadnje z Odo radosti v Evropskem parlamentu, je pred njim kot kaže še dolga politično-glasbena prihodnost. »Dobil sem prek 100.000 tvitov na to temo, ki jo pozdravlja vsa Evropa. Vzeli so me kot nekoga, ki zna še nekaj več,« je po velikem odmevu na svoj načrtovani nastop ob koncu mandata povedal Peterle.
Takrat ni natanko vedel, kako naj se poslovi ob zadnjem planetarnem srečanju v Evropskem parlamentu, a kot pravi, »je hvala bogu« dobil besedo in izvedel evropsko himno. »Vedno smo standardno zaključevali, a sam sem hotel pokazati, da Evropa potrebuje tudi dušo, ne le ekonomije,« je svojo simbolno gesto pojasnil Peterle, ki je vidno navdušen nad odmevnostjo svojega dejanja. »V 30 sekundah sem pokonci postavil vso Evropo«. O njem so govorili onkraj meja Slovenije, po večini evropskih televizij in ne nazadnje je trenutek slave doživel tudi na britanskem BBC.
Se mu dozdeva, da mu morda orglice zmanjšujejo videz resnega politika? »Na Zahodu velja to za dodano vrednost. Igral sem v vseh glavnih mestih in v več parlamentih. S tem malim inštrumentom lahko ustvariš veliko razpoloženje,« pravi Peterle, ki iz tujine dobiva številna vabila na dogodke, doma pa, kot pravi, »najdeš za vsako stvar kritika«.
A po odmevnem nastopu v Evropskem parlamentu so čestitke deževale tudi v Sloveniji. »Dejanja niso razumeli kot politično stvar, ampak kot dejstvo, da je nekdo iz Slovenije naposled potegnil pravo potezo. Celo neznani ljudje so me ustavljali po Ljubljani in mi čestitali za pogum oziroma korajžo. Vsi so razumeli simbolično zgodbo,« svojega navdušenja ne skriva Peterle, ki v orglicah vidi svoje izrazno sredstvo.
Z orglicami je Peterle pripomogel k prepoznavnosti Slovenije. Igral je namreč na mednarodnih konferencah, svetovnem kulturnem festivalu, dobrodelnih koncertih, ob slovesnostih njegovih evropskih kolegov ..., a v spominu mu je najbolj ostal dogodek iz leta 2007, ko je igral na komemoraciji v Auschwitzu. »Igral sem na minus 12 stopinj Celzija in šele pozneje sem izvedel, da je tam deloval Orkester mrtvih (Death orchestra), sestavljen iz zapornikov, ki so igrali na orglice, ko so nesrečnike vozili v smrt. To me je še posebej ganilo,« nam je delček iz svojega življenja zaupal Peterle. Prve orglice je v dar dobil leta 1955 in jih je doslej zamenjal približno dvajset. Večino orglic še hrani pri sebi. »Težko se ločim od njih, ker postanejo del mene.«
Najraje igra slovenske ljudske pesmi, Avsenike in Slaka, lahko pa, kot pravi, tudi kaj zabluzi. Poleg bluza zaigra tudi kakšno arijo, v Franciji znamenito La vie en rose Edith Piaf, predvsem pa se prilagaja dogodkom. Tako je na njegovem repertoarju skoraj obvezna tudi Oda radosti.
Peterle je prepričan, da ni veliko naredil le za prepoznavnost orglic po Evropi, temveč tudi za spontano in brezplačno promocijo Slovenije. Ob nastopu v Evropskem parlamentu so v poročilih pisali 'Poslanec iz Slovenije ...' in to si šteje v veliko čast. Ne nazadnje se je pred kratkim nanj obrnil nemški režiser, ki bi rad del Peterletove glasbe, 'ki na obrazu poslušalcev nariše nasmeh in zadovoljstvo', umestil v dokumentarni film ob letošnji 30-obletnici padca Berlinskega zidu. Klicali so ga tudi iz bonske opere in ga povabili na nastop.
A pred slovenskim 70-letnim evropskim poslancem je najprej nov izziv, in sicer nedelja, 26. maj, ko bodo v Sloveniji potekale evropske volitve. Takrat bo bolj kot glasbena znana politična pot Peterleta, ki bo poskušal priti v Evropski parlament in dobiti svoj četrti mandat.
»Evropa potrebuje tudi dušo, ne le ekonomije«
Takrat ni natanko vedel, kako naj se poslovi ob zadnjem planetarnem srečanju v Evropskem parlamentu, a kot pravi, »je hvala bogu« dobil besedo in izvedel evropsko himno. »Vedno smo standardno zaključevali, a sam sem hotel pokazati, da Evropa potrebuje tudi dušo, ne le ekonomije,« je svojo simbolno gesto pojasnil Peterle, ki je vidno navdušen nad odmevnostjo svojega dejanja. »V 30 sekundah sem pokonci postavil vso Evropo«. O njem so govorili onkraj meja Slovenije, po večini evropskih televizij in ne nazadnje je trenutek slave doživel tudi na britanskem BBC.
Se mu dozdeva, da mu morda orglice zmanjšujejo videz resnega politika? »Na Zahodu velja to za dodano vrednost. Igral sem v vseh glavnih mestih in v več parlamentih. S tem malim inštrumentom lahko ustvariš veliko razpoloženje,« pravi Peterle, ki iz tujine dobiva številna vabila na dogodke, doma pa, kot pravi, »najdeš za vsako stvar kritika«.
Čestitali so mu za »korajžo«
A po odmevnem nastopu v Evropskem parlamentu so čestitke deževale tudi v Sloveniji. »Dejanja niso razumeli kot politično stvar, ampak kot dejstvo, da je nekdo iz Slovenije naposled potegnil pravo potezo. Celo neznani ljudje so me ustavljali po Ljubljani in mi čestitali za pogum oziroma korajžo. Vsi so razumeli simbolično zgodbo,« svojega navdušenja ne skriva Peterle, ki v orglicah vidi svoje izrazno sredstvo.
Brezplačna promocija Slovenije
Z orglicami je Peterle pripomogel k prepoznavnosti Slovenije. Igral je namreč na mednarodnih konferencah, svetovnem kulturnem festivalu, dobrodelnih koncertih, ob slovesnostih njegovih evropskih kolegov ..., a v spominu mu je najbolj ostal dogodek iz leta 2007, ko je igral na komemoraciji v Auschwitzu. »Igral sem na minus 12 stopinj Celzija in šele pozneje sem izvedel, da je tam deloval Orkester mrtvih (Death orchestra), sestavljen iz zapornikov, ki so igrali na orglice, ko so nesrečnike vozili v smrt. To me je še posebej ganilo,« nam je delček iz svojega življenja zaupal Peterle. Prve orglice je v dar dobil leta 1955 in jih je doslej zamenjal približno dvajset. Večino orglic še hrani pri sebi. »Težko se ločim od njih, ker postanejo del mene.«
Včasih tudi »zabluzi«
Najraje igra slovenske ljudske pesmi, Avsenike in Slaka, lahko pa, kot pravi, tudi kaj zabluzi. Poleg bluza zaigra tudi kakšno arijo, v Franciji znamenito La vie en rose Edith Piaf, predvsem pa se prilagaja dogodkom. Tako je na njegovem repertoarju skoraj obvezna tudi Oda radosti.
Po četrti mandat
Peterle je prepričan, da ni veliko naredil le za prepoznavnost orglic po Evropi, temveč tudi za spontano in brezplačno promocijo Slovenije. Ob nastopu v Evropskem parlamentu so v poročilih pisali 'Poslanec iz Slovenije ...' in to si šteje v veliko čast. Ne nazadnje se je pred kratkim nanj obrnil nemški režiser, ki bi rad del Peterletove glasbe, 'ki na obrazu poslušalcev nariše nasmeh in zadovoljstvo', umestil v dokumentarni film ob letošnji 30-obletnici padca Berlinskega zidu. Klicali so ga tudi iz bonske opere in ga povabili na nastop.
A pred slovenskim 70-letnim evropskim poslancem je najprej nov izziv, in sicer nedelja, 26. maj, ko bodo v Sloveniji potekale evropske volitve. Takrat bo bolj kot glasbena znana politična pot Peterleta, ki bo poskušal priti v Evropski parlament in dobiti svoj četrti mandat.
