TURISTIČNA ZANIMIVOST

Obnovljeni skalnati oval bi seval dobro energijo

Mitja Fajdiga na mestu nekdanjega skalnatega kroga označuje točke sevanja.
Fotografija: FOTO: Primož Hieng
Odpri galerijo
FOTO: Primož Hieng

CERKNICA - Doktor arheologije in venetolog Dimitrij Kebe je sorodnik Vekoslava Kebeta, lastnika muzeja Jezerski hram v Dolenjem Jezeru pri Cerknici, zato je že od nastanka muzejske zbirke vedel za nenavadno črno-belo fotografijo, ki jo je v zimskem Rakovem Škocjanu v 50. letih prejšnjega stoletja posnel naravoslovec prof. dr. Pavel Kunaver (1889–1988). Na njej je ogromen skalnati oval – sedem obodnih skal in dve v sredini –, na katerih stojijo Kunaverjevi dijaki.
Član Turističnega društva Rakek Mitja Fajdiga se je odločil raziskati vse o kamnitem ovalu, predvsem pa si po odkritju Kunaverjeve fotografije skupaj s TD Rakek prizadeva za obnovitev skalnatega ovala v naravni velikosti, kar bi tudi območje Rakovega Škocjana vrnilo v prvotno stanje iz leta 1949, ko je bil razglašen za prvi slovenski krajinski park.
Med gradnjo tamkajšnjega hotela med letoma 1960 in 1963 je bila cesta mimo hotela zravnana; prej je zavijala do stavbe nekdanje italijanske finančne straže in v blagem ovinku obšla kamniti oval. Z umikom ceste od gostišča je bil skalnati oval žal uničen. Spomin nanj je začel bledeti in bi skoraj zamrl. O njem je 1971. v reviji Proteus pisal le še prof. Kunaver, ki je med drugim pozval javnost, naj se vendar ugotovi njegov pravi namen.


Kraj vaških starešin?

»V Rakov Škocjan sem hodil že od leta 1918, po osvoboditvi mnogokrat z mladino,« med drugim piše Kunaver. »Za počitek smo se radi ustavljali na zelenici, kamor so pozneje postavili neokusno gostišče in še nočni bar povrhu! Toda prav tam ob robu gozda in kolovoza – cesto so zgradili šele pozneje – je bil v senci smrek nenavaden kraj. V obliki elipse z veliko osjo okoli deset metrov je bilo postavljenih sedem skal, v sredini pa dve. Bile so stare, mahovite, razmeroma vse enako velike in že malo v zemljo ugreznjene. Kljub veliki teži je bilo očitno, da jih je nekdo od nekod nalašč pripeljal ali privlekel na to ravnico sredi silnih gozdov. Le čemu so služile te tako nenavadno razporejene skale? So se tukaj sestajali starešine katere izmed vasi ali celo iz več naselij?«
Mitja Fajdiga pravi, da zaradi ljudi, ki se ustavljajo v Rakovem Škocjanu, približno na mestu nekdanjega skalnatega »kroga« označuje točke močnejšega sevanja, ki so ga skale jačale kot nekakšne akupunktne igle. »Drugega zaenkrat tu ne moremo storiti oziroma nam ni dovoljeno, ker nimamo soglasja. Točke smo želeli označiti z vdelanimi kamni v tleh, seveda s soglasjem lastnika parcele. Skalnati oval je stal na dveh – večji del na parceli pomožnega parkirišča Hotela Rakov Škocjan, tretjina ovala pa na parceli, ki je v lasti Sklada gozdov RS. Za talno označitev mest, kjer so stale skale ovala, smo pridobili pisno soglasje Republiške uprave za ceste, Zavoda za varstvo narave in postojnske enote Zavoda za gozdove. Imamo tudi ustno soglasje Notranjskega regijskega parka, cerkniškega župana in lastnika hotela. Zavedajo se, da bi bil obnovljeni skalnati oval izjemna turistična zanimivost in to podpirajo.«
Zato si TD Rakek prizadeva ozavestiti obiskovalce Rakovega Škocjana in slovensko javnost. »Med drugim smo z veseljem sprejeli pobudo zdajšnjega najemnika hotela za enomesečno razstavo o kamnitem krogu v prostorih hotela,« pove Fajdiga.


Sklad za gozdove ne sodeluje

Marsikateri obiskovalec vpraša, ali bodo skale morda kdaj obnovili v naravni velikosti, ne le označevali njihovega prvotnega mesta s talnimi barvnimi oznakami. Glavna ovira je gozdna vlaka, ki se izteka prav na to območje. »Vsakomur, ki ga zanima, povem, kaj ovira naše prizadevanje, in poudarim, da je končni cilj TD Rakek obnoviti skalnati oval v naravi, sledeč Kunaverjevi arhivski fotografiji,« pravi Fajdiga. »Večina ljudi, ki si je ogledala območje kroga, trdi, da ne bi smel biti tak problem nekoliko spremeniti smer vlake. To bi se dalo urediti, če bi le bila volja. Vendar sklad za gozdove žal ni voljan sodelovati!«
Zakaj takšno javno prizadevanje? »Z osveščanjem javnosti o obči koristnosti skalnatega ovala, ki je jačal tamkajšnje dobrodejno naravno sevanje, želimo pritisniti na oblast. Vem, to je huda izjava, ampak verjetno edina možnost, da se bo kaj premaknilo. Če se bo o tem več govorilo, se bo sklad mogoče le omehčal in soglašal z obnovitvijo ovala. Pavel Kunaver je zapisal, da se je zgrozil ob spoznanju, da skal ni več, ker so jih gradbinci uničili. Vodja gradbišča si je izmislil zgodbo, da so skale zdrobili za nasutje cestišča razširjene in premaknjene ceste. Vendar je resnica drugačna. Rakovški domačin Marjan (Miroslav) Winkler mi je aprila lani zaupal pričevanje njegovega strica, ki je od vsega začetka sodeloval pri gradnji hotela. Zidar Kraševec je Winklerju konec 60. let zaupal, da so skale porabili za temeljenje hotela.«
Znani radiestezist Franc Šturm iz Tolmina je po dobrih štirih letih od prvega obiska ugotovil smiselnost uničenega skalnatega ovala. »Skale so uravnovešale raznoliko sevanje tamkajšnjih energijskih točk, zato je bilo njihovo sevanje bolj dobrodejno. Šturm je ugotovil, da bi obnovljeni skalnati oval seval močneje kot energijski park v Tunjicah pri Kamniku ali kje drugje,« je sklenil Mitja Fajdiga.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije