Na poročno noč skok v čebelnjak
Obiskali smo poročni sejem v Gorenjem Logatcu. Prepletanje tradicije in izvirnih zamisli.
Odpri galerijo
Tina Strle se posveča nakitu. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Prav presenečeni smo bili, ko smo minulo soboto vstopili v prenovljeni kulturni dom v Gorenjem Logatcu. Domače podjetje Kaluna je namreč v soboto in nedeljo pripravilo poročni sejem, na katerem se je predstavilo 15 ponudnikov iz 12 različnih dejavnosti.
Vse niti dogodka v Gorenjem Logatcu je prepletala Polona Pivk Mihevc, ki se v svojem podjetju Kaluna ukvarja z organizacijo porok. »S Kaluninim poročnim sejmom sem začela pred šestimi leti, ker sem želela predstaviti ter povezati nekaj dobrih ljudi in dejavnosti, ki so pri poroki res potrebni,« je povedala Pivk Mihevčeva.
»Osnovno vodilo moje dejavnosti je, da pomagamo vsem parom, ki načrtujejo velik življenjski korak. Prisegam na osebni pristop, saj menim, da moramo par spoznati vsi, ki bomo kar koli in kakor koli delali z nevesto in ženinom. Le tako lahko slediš vsem njunim željam in jima narediš nepozabno poroko, hkrati pa večen spomin na ta dogodek.«
Pivk Mihevčeva je pri svojem delu kot organizatorka porok in umetnica predvsem v svoji okolici pogrešala takšno ponudbo. »Vedela sem, da se nas tako ali drugače veliko ukvarja s porokami,« dodaja sogovornica. »Takrat poročni sejmi še niso bili tako množični. Želela sem predstaviti lokalne predstavnike, da parom ne bo treba hoditi predaleč. Pomembno je tudi to, da sta na sejmu največ dva iz iste panoge oziroma z isto ponudbo. Tokratni ni bil več tako lokalen, saj so želeli sodelovati tudi drugi. Ne potrebujemo velikega sejma, zagotovo pa imamo vse, ki nam bodo s svojo dejavnostjo polepšali poročni obred in v nadaljevanju slavje.«
Večina ženinov in nevest si še vedno izmenja prstane, ki so po navadi zlati, lahko pa tudi iz drugih plemenitih kovin. Na to se najbolje spozna zlatarska mojstrica Katja Marolt iz Dolnjega Logatca. »Za zlatarstvo sem se navdušila že v sedmem razredu osnovne šole, ko smo se odločali za bodoči poklic,« je povedala Maroltova. »Že kot praktikantka sem se pri grosupeljskem zlatarju Grosu zaljubila v ta poklic. V Celju sem nadaljevala šolanje na srednji zlatarski šoli. Po petih letih sem opravila mojstrskih izpit in sem ena redkih mojstric v tem poklicu v Sloveniji. Doma imam delavnico, moja velika želja pa je, da bi odprla majhno galerijo.«
K prstanom spada še primeren nakit, kajpak za nevesto. Tina Strle je doma z Jesenic, življenje pa jo je zaneslo v Stari trg pri Ložu. »Delam za dušo, seveda pa bi rada svojo dejavnost, zdaj kot osebno dopolnilno delo, še razširila,« nam je povedala Tina. »V glavnem gre za kvačkan nakit in prepletanje žice. To je unikatni nakit za posebne, zanimive in kreativne ljudi. Poroka je zagotovo na prvem mestu, zato bo nevesta z edinstvenem nakitom dodala pravi pečat temu pomembnemu dnevu. Nevesta si lahko izbere nakit iz moje zaloge, lahko pa posebej zanjo naredim kaj izvirnega oziroma po njenih željah.«
Za poroko je treba poiskati primeren prostor, morda gostinski lokal ali restavracijo, vse več mladih parov pa se odloča za posebne lokacije. Ena takih je posestvo Frjan, ki je v neposredni bližini Ljubljane, točneje v Brišah pri Polhovem Gradcu. »To je košček raja na zemlji,« nam je Frjanovo posestvo opisala Anja Avsenek. »Imamo prostor za približno dvesto ljudi, kar je odvisno od postavitve ambienta in zahtev mladoporočencev. Pri nas lahko mladoporočenca prenočita v čebelnjaku, kjer imata med drugim na voljo celo apiterapijo in sproščanje ob zvoku čebeljega šumenja. Poskrbimo za prehrano udeležencev poroke, kjer jim ponujamo catering in vse drugo.«
Poročna torta je obvezni del vsake poroke. Prav tako pecivo in druge sladice. »Sladka pot se je začela pred leti, ko sem prvič z babico pekla odlično jabolčno pito,« pravi Kimi Zupančič. »Ker sem želela nadgraditi znanje, sem se podala v svet slaščičarstva. Po nekaj vzponih in padcih sem se odločila začeti svojo pot in za ljubitelje sladkih dobrot pripravljati sladice, ki jih bodo navdušile. Sladki poti se pridružuje tudi slana s cateringom, ki vključuje odlične slane jedi in sladke prigrizke.«
Opazili smo še zelo lepe ženske in moške obleke za to priložnost, ki jih bodo ukrojili in sešili v poročnem ateljeju Karizma, spoznali glasbenika Tadejo Lapajne Hoyos in Andraža Mihelčiča, fotografe Jožeta Žnidaršiča ter Nejca in Tino Lampret, svoja stara vozila je predstavil Tomaž Kokelj, sodeloval je še vinar Borut Trbižan iz vinske kleti Trta 1949. Celo otroške zabave pri Janji in Tjaši so postale sestavni del poroke.
Vinar Borut Trbižan iz vinske kleti Trta 1949
»Osnovno vodilo moje dejavnosti je, da pomagamo vsem parom, ki načrtujejo velik življenjski korak. Prisegam na osebni pristop, saj menim, da moramo par spoznati vsi, ki bomo kar koli in kakor koli delali z nevesto in ženinom. Le tako lahko slediš vsem njunim željam in jima narediš nepozabno poroko, hkrati pa večen spomin na ta dogodek.«
Tradicija prstanov
Pivk Mihevčeva je pri svojem delu kot organizatorka porok in umetnica predvsem v svoji okolici pogrešala takšno ponudbo. »Vedela sem, da se nas tako ali drugače veliko ukvarja s porokami,« dodaja sogovornica. »Takrat poročni sejmi še niso bili tako množični. Želela sem predstaviti lokalne predstavnike, da parom ne bo treba hoditi predaleč. Pomembno je tudi to, da sta na sejmu največ dva iz iste panoge oziroma z isto ponudbo. Tokratni ni bil več tako lokalen, saj so želeli sodelovati tudi drugi. Ne potrebujemo velikega sejma, zagotovo pa imamo vse, ki nam bodo s svojo dejavnostjo polepšali poročni obred in v nadaljevanju slavje.«
Večina ženinov in nevest si še vedno izmenja prstane, ki so po navadi zlati, lahko pa tudi iz drugih plemenitih kovin. Na to se najbolje spozna zlatarska mojstrica Katja Marolt iz Dolnjega Logatca. »Za zlatarstvo sem se navdušila že v sedmem razredu osnovne šole, ko smo se odločali za bodoči poklic,« je povedala Maroltova. »Že kot praktikantka sem se pri grosupeljskem zlatarju Grosu zaljubila v ta poklic. V Celju sem nadaljevala šolanje na srednji zlatarski šoli. Po petih letih sem opravila mojstrskih izpit in sem ena redkih mojstric v tem poklicu v Sloveniji. Doma imam delavnico, moja velika želja pa je, da bi odprla majhno galerijo.«
Kimi Zupančič in njena torta
Sladka pot
Za poroko je treba poiskati primeren prostor, morda gostinski lokal ali restavracijo, vse več mladih parov pa se odloča za posebne lokacije. Ena takih je posestvo Frjan, ki je v neposredni bližini Ljubljane, točneje v Brišah pri Polhovem Gradcu. »To je košček raja na zemlji,« nam je Frjanovo posestvo opisala Anja Avsenek. »Imamo prostor za približno dvesto ljudi, kar je odvisno od postavitve ambienta in zahtev mladoporočencev. Pri nas lahko mladoporočenca prenočita v čebelnjaku, kjer imata med drugim na voljo celo apiterapijo in sproščanje ob zvoku čebeljega šumenja. Poskrbimo za prehrano udeležencev poroke, kjer jim ponujamo catering in vse drugo.«
Poročna torta je obvezni del vsake poroke. Prav tako pecivo in druge sladice. »Sladka pot se je začela pred leti, ko sem prvič z babico pekla odlično jabolčno pito,« pravi Kimi Zupančič. »Ker sem želela nadgraditi znanje, sem se podala v svet slaščičarstva. Po nekaj vzponih in padcih sem se odločila začeti svojo pot in za ljubitelje sladkih dobrot pripravljati sladice, ki jih bodo navdušile. Sladki poti se pridružuje tudi slana s cateringom, ki vključuje odlične slane jedi in sladke prigrizke.«
Prisegam na osebni pristop z nevesto in ženinom.
Opazili smo še zelo lepe ženske in moške obleke za to priložnost, ki jih bodo ukrojili in sešili v poročnem ateljeju Karizma, spoznali glasbenika Tadejo Lapajne Hoyos in Andraža Mihelčiča, fotografe Jožeta Žnidaršiča ter Nejca in Tino Lampret, svoja stara vozila je predstavil Tomaž Kokelj, sodeloval je še vinar Borut Trbižan iz vinske kleti Trta 1949. Celo otroške zabave pri Janji in Tjaši so postale sestavni del poroke.
