PRAZNIK VINA

Na Ljubljanski vinski poti tudi Prešeren

Obiskovalci so lahko poskusili okrog 300 vinskih vzorcev Navdušeni turisti okušali tudi vino iz malin in medico
Fotografija: France Prešeren na Ljubljanski vinski poti
Odpri galerijo
France Prešeren na Ljubljanski vinski poti

LJUBLJANA – Na tokratni Ljubljanski vinski poti, ki so jo že deveto leto zapored pripravili minulo soboto v ljubljanskem mestnem jedru, se je na stojnicah predstavilo okoli 70 vinarjev z vseh koncev Slovenije. Obiskovalci so lahko poizkusili 300 vinskih vzorcev in dobrote slovenskih gostinskih ponudnikov.

Na Stritarjevi ulici, Mestnem trgu in Cankarjevem nabrežju so se med Ljubljančane in okoličane pomešali številni tuji turisti, vsi so bili navdušeni nad Ljubljansko vinsko potjo. Tokrat je potekala pod okriljem novega organizatorja, družbe Proevent. Druga letošnja izdaja tega dogodka bo ob prireditvi November Gourmet Ljubljana 9. novembra, tik pred martinovim, slovenski festival vin pa bo teden dni pozneje, in sicer 14. in 15. novembra v Cankarjevem domu.

Na Ljubljanski vinski poti smo odkrili kar nekaj posebnosti, ki so med obiskovalci pritegnile pozornost. Na primer vino iz malin, ki
Danilo Pavlovič pripravlja malinovo vino. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
Danilo Pavlovič pripravlja malinovo vino. FOTOGRAFIJE: Primož Hieng
so ga pridelali na kmetiji Danila Pavloviča iz Križevske vasi pri Metliki. »Ukvarjamo se s pridelavo jagodičevja, to je z malinami, aronijo, ribezom in jagodami,« je povedal gospodar. »Iz tega sadja kuhamo marmelade, naša posebnost pa je vino iz malin, ki ga pripravljamo edini v Sloveniji. Postopek pridelave je tak kot pri vinih poznih trgatev. Maline najprej zamrznemo in jih nato odtalimo na 4 stopinje Celzija, potem pa stisnemo, da dobimo sok. Dodamo kvasovke in vse skupaj fermentiramo, nato pa to negujemo še približno pol leta. Tako vino lahko pijemo ob sladicah z gozdnimi sadeži ali kar tako, za razvajanje. Za liter potrebujemo 1,6 kg malin. Ob normalni letini pridelamo dve toni malin, ki jih oberemo ročno, najprej družinski člani, po potrebi pa najamemo sezonske obiralce. So zelo zahtevne in potrebujejo veliko ljubezni. Napolnimo približno 1200 buteljk malinovega vina in še dodatnih 500 steklenic s penino. Lanska polnitev malinove penine je že pošla, nova bo na voljo septembra. Delamo jo po klasični metodi za penine. Ukvarjamo se tudi s konopljo, iz katere pripravljamo likerje in olja. To so bolj butični izdelki, saj količine niso prav velike.«

Posebnost čebelarstva Jere je njihovo medeno vino, v ponudbi pa imajo tudi penečo se medico. »Začetki čebelarstva Jere segajo v 80. leta, ko se je na delo s čebelami podal moj oče Franc,« je povedal Gregor Jere. »Uresničil si je veliko željo, saj je
Čebelar Gregor Jere
Čebelar Gregor Jere
že od mladih nog veliko časa preživel pri čebelah, s katerimi je čebelaril njegov stric Janez.« Ponujajo več vrst medice, zanje so doslej prejeli že več pomembnih priznanj. Njihova kostanjeva medica je v zadnjih letih kar trikrat prejela nagrado šampion kakovosti, lepe nagrade so Jeretovi za suho, kostanjevo in penečo se medico dobili na vinskem tekmovanju v ZDA. »Medica ali medeno vino je verjetno najstarejša alkoholna pijača,« pravi Jere. »Nastane s fermentacijo medenega mošta, ki smo mu dodali izbrane kvasovke. Glede na ostanek nepovretih sladkorjev jo delimo na sladko, polsladko in suho medico. Uživamo jo ohlajeno na od 6 do 8 stopinj Celzija, kot aperitiv ali ob sladici po končanem slavnostnem kosilu.«

Na stojnici družine Rodica smo srečali mladega Roka, ki komaj čaka, da se zaključi šolsko leto in se začnejo poletne počitnice. Njihova družinska ekološka vinogradniška kmetija je v osrčju slovenske Istre, v vasi Truške pri Marezigah, 12 km nad Koprom. Klet leži na vrhu hriba s pogledom na Tržaški zaliv in neokrnjeno dolino reke Dragonje. Vinogradi se razprostirajo po južnih pobočjih istrskih gričev na nadmorski višini od 250 do 350 m. Lega in podnebje sta idealna za rast in razvoj vinske trte. Na 15 hektarih obdelujejo 60.000 trt, zasajenih predvsem z avtohtonimi sortami refoška, malvazije in rumenega muškata ter drugih, merlota, cabernet sauvignona, syraha in sivega pinota. »Čeprav imam v šoli veliko obveznosti, rad pomagam na domači kmetiji,« je bil odločen Rok. »Delam vse, kar je primerno za mojo starost.«
Rok Rodica pomaga na družinski kmetiji.
Rok Rodica pomaga na družinski kmetiji.

Na stojnici kmetije Kerstin Žižmond smo se pogovarjali z gospodom Viljemom, ki nam je povedal, da zgodovina vin Guštin sega v daljne leto 1898, ko je na Nančkini domačiji v vasi Volčja Draga Joahim Žižmond, po domače in za prijatelje Guštin, začel svojo zgodbo: »Nono Guštin je v rani mladosti posadil svoje prve trte, najprej merlot, nato pa še malvazijo. Dobrega vina v njegovi kleti ni manjkalo. Vedno je govoril: merlot in malvazija, to je poezija. Guštinova zgodba se je nadaljevala z njegovim sinom Ivanom in menoj kot vnukom, resnično pa se je razcvetela s pravnukinjo Kerstin in njenim partnerjem Tomažem. Vinarstvo Guštin danes obsega več kot pet hektarjev vinogradniških površin, na katerih so posajene trte izključno merlota in malvazije. Kako kaže? O slabem majskem vremenu tarnamo vsi pridelovalci, zdaj ko je toplo in veliko sonca, pa kaže dobro, saj grozdje lepo uspeva. Raste tudi trava, ki smo jo do zdaj že dvakrat kosili. Če tega ne bi naredili, bi se razvila vlaga, nato pa bi se lahko razširila peronospora.« 
Nasmeh iz Gornje Radgone
Nasmeh iz Gornje Radgone

Na voljo je bilo 300 vinskih vzorcev.
Na voljo je bilo 300 vinskih vzorcev.

Ob vinu so grizljali preste.
Ob vinu so grizljali preste.

Rok Rodica pomaga na družinski kmetiji.
Rok Rodica pomaga na družinski kmetiji.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije