Koruzna avantura na papeževem polju

Doživljajski park ponuja kakovostno preživljanje prostega časa. Obiskovalci za izhod iz labirinta v povprečju porabijo poldrugo uro.
Fotografija: Nataša Drozg FOTO: Aleš Andlovič
Odpri galerijo
Nataša Drozg FOTO: Aleš Andlovič

MARIBOR – Pri otrocih ali mladostnikih dandanes tekmovati s tablico ali pametnim telefonom ni lahka naloga. A da so se pripravljeni spopasti z velikimi izzivi, je dokazala skupina mladih nadobudnežev iz društva Labirint, ki si je zadala cilj: Dan brez tablice in telefona. Vodja projekta, ki tudi letos sodeluje s študenti mariborske fakultete za arhitekturo pod mentorstvom Roka Kamnika, Nataša Drozg pravi, da je letošnji načrt labirinta v koruznem polju nedaleč od Betnavskega gradu veliko bolj zahteven od lanskega.


»Odpreti bi ga morali že davno,« se nekoliko pošali Drozgova, a jim jo je zagodlo vreme. Hladnejše spomladanske temperature so upočasnile rast koruze. Odprtje največjega slovenskega tematskega parka je bilo načrtovano za junij, a hiteti ni imelo smisla, saj so bila stebla koruze na polju, na katerem je pred leti gostoval papež, še prenizka in prešibka. Dodatni mesec zaradi narave pa je bilo za avtorje projekta dobrodošlica, saj so lahko pripravili dodatne novosti.

Labirint je velik štiri hektarje. FOTO: Aleš Andlovič
Labirint je velik štiri hektarje. FOTO: Aleš Andlovič
»Levo ali desno? Morda pa vendarle naravnost?« je sinčka spraševala ena izmed obiskovalk, ki so si na dan odprtja prišli ogledat zanimivost. Da je orientacija v polju, v katerem še kako hitro izgubiš nadzor nad tem, kje si že bil in kje še ne, nekoliko boljša, poskrbi 20 interaktivnih orientacijskih točk. Sicer bi se lahko obiskovalci na dobre štiri hektarje (40.000 kvadratnih metrov) velikem labirintu kaj hitro izgubili in bi ob zaprtju pozno zvečer lahko le s kriki opozarjal na svojo prisotnost. Najti pot iz tri kilometre dolgega labirinta pač ni najlažja naloga.

Lani so ga oblikovali na koruznem polju v sosednji občini, natančneje v Dravskem Dvoru, odziv je bil velik, a ker je bil labirint manjši od letošnjega, ni bil najbolj primeren denimo za najstnike in študente. Letošnji je torej večji in zahtevnejši. Mati projekta Nataša Drozg se je v mlajših letih zaradi študija podala v Ljubljano, a naposled našla pot v rojstno mesto. Priznala je, da ideja o koruznem labirintu ni zrasla na njenem zelniku, saj že leta obstajajo v ZDA in Nemčiji, manjši so bili tudi že v Sloveniji.

V povprečju naj bi obiskovalci potrebovali poldrugo uro, da se rešijo iz ozkih hodnikov. FOTO: Aleš Andlovič
V povprečju naj bi obiskovalci potrebovali poldrugo uro, da se rešijo iz ozkih hodnikov. FOTO: Aleš Andlovič
»Zadala sem si ponuditi več kot samo izgubljanje po koruznem polju, zadala sem si ponuditi alternativo preživljanju prostega časa v nakupovalnih središčih in za računalniki. In, priznam, zadala sem si zahtevno nalogo. Ne maram lahkih nalog, obožujem izzive in prva izvedba Labirinta Maribor mi je potrdila, da je prav, kar počnem, in mi dala dodaten zagon, da pomagam, da se letos izgubi in spet najde še več ljudi,« pripomni Drozgova. V povprečju naj bi obiskovalci potrebovali poldrugo uro, da se rešijo iz ozkih hodnikov, narejenih v koruznem polju. Idejo so začeli snovati že marca, maja in junija pa so potekala dela na terenu. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije