Kdo bo pazil 11-mesečnika? Ponujajo se študenti, brezposelni, upokojenci

LJUBLJANA – Starši se v stiski, ko ne dobijo vrtca, pogosto obrnejo na portale, ki v Sloveniji oglašujejo varstvo za otroke. Takšna sta tudi Varstvo-net in varstvootrok.com. Oba imata po več letih delovanja bogat vpogled v to, kdo ponuja in kdo išče varstvo. Starši najpogosteje iščejo varstvo v Ljubljani in okolici, kjer rastejo naselja (Dol pri Ljubljani, Brezovica, Domžale, Mengeš, Ivančna Gorica …).

Furs nadzira portale

Na portalih se zavedajo, da je to spletno mesto, kjer je mogoče oglaševati dejavnost tudi na črno, zato kršiteljice, ki so brez registrirane dejavnosti opozorijo in opomnijo, da oglase nadzira pristojni inšpektorat. »Veliko kršiteljic si je dejavnost uredilo, nekatere pač ne,« pravi lastnica portala Varstvo-net in dodaja, da je inšpektorat varuške tudi že kaznoval, saj niso imele urejene dejavnosti in so oglaševale na črno. Z oglasi na črno se borijo tudi na portalu Varstvo otrok, kjer lastnica portala Tanja Pogačnik Fartek vsak oglas pred objavo na spletu pregleda in objavi le tiste, ki imajo za to registrirano dejavnost. »Vsekakor so poskusi, da bi oglaševali na črno, predvsem študentov in brezposelnih, a ker smo pri objavi nelegalnega oglasa tudi mi kazensko odgovorni, smo pri tem zelo strogi,« pravi Pogačnik Fartkova. Tudi upokojenke iščejo priložnost za varstvo otrok, predvsem upokojene profesorice, vzgojiteljice, medicinske sestre, ker jim je dolgčas in imajo veliko veselja do dela, druženja in (sicer majhnega) zaslužka.


Oba portala nadzoruje tudi Finančna uprava (RS) Furs, ki je že večkrat zahtevala podatke od varušk oziroma ponudnikov varstva otrok.

Inšpektorji lahko tudi preveč malenkostni

Na portalu Varstvo-net se menijo, da je nadzora dovolj in veliko zlasti, ko oseba odpira dejavnost. »Takrat so lahko inšpektorji v očeh varušk tudi preveč malenkostni in se poglobijo v varovala za otroke, velikost straniščnih školjk ali pa pogrešajo zastavo, ko gre za zasebni vrtec.« Če so nepravilnosti odpravljene, inšpekcijski nadzor nekoliko splahni. »Primer Kengurujčkov je pokazal, da obstaja še nekaj rezerve pri doslednosti v takih primerih, ko dejavnost dnevnega varstva sploh ni bila urejena.«

Starši največkrat iščejo varstvo za enoletne otroke, ki ne dobijo vrtca

Največ oglasov oddajo varuške z urejeno dejavnostjo, ki želijo zapolniti skupino, torej ponudnice dnevnega varstva, vpisane v razvid na ministrstvu, nekaj je tudi zasebnih vzgojiteljev, ki varujejo na domu, starši pa iščejo predvsem osemurno dnevno varstvo za svoje otroke. Največ ponudbe in povpraševanja je zaznati spomladi od staršev 'spomladančkov' (otrok, rojenih spomladi), ker spomladi, ko otrok dopolni 11 mesecev, ne dobijo varstva v javnem vrtcu, ponovno pa septembra, ko njihovi otroci namesto v vrtcu pristanejo na čakalnem seznamu. Največkrat gre tukaj za starše, ki delajo v Ljubljani, a tam ne živijo, zato skoraj nimajo možnosti pri uvrstitvi v javni vrtec.

Za 350 evrov mesečno pričakujejo veliko

Število varušk z o. d. d. (za občasno varstvo) raste, a kot pravita sogovornika, ne gre za velik zaslužek, ker so z njim omejene. Za ponudnice dnevnega varstva je kvota šest otrok, ki pa običajno z varuško vztrajajo le eno sezono ali manj – največkrat gre za jaslične otroke (prve starostne skupine, ker je za 2. starostno skupino več mest v javnih vrtcih). Kot ponudnik na trgu se morajo varuške staršem in otrokom zelo prilagajati, saj so starši vse zahtevnejši in za povprečno mesečno položnico, za katero odštejejo približno 350 evrov, pričakujejo veliko. Tako se standardi v zasebnem varstvu, kot našteva Pogačnik Fartkova, za preživetje tudi prilagajajo zahtevam staršem s specifično ponudbo (ekološka prehrana, sodobne igralnice, prirejanje otroških zabav …). Se pa varuške soočajo tudi s starši, ki bi raje plačevali na roke (ne na položnice) in poskušajo otroke puščati v varstvu tudi dlje, kot predpisuje zakon, to je maksimalno devet ur.