AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Januar med najtoplejšimi v zgodovini

Objavljeno 11. februar 2018 09.18 | Posodobljeno 12. februar 2018 09.55 | Piše: Andreja Sušnik
Čeprav je v preteklih dneh obilno snežilo, se temperature niso spustile globoko pod ničlo.
Nekoliko nižje temperature so pognale sokove v debelejše dele. FOTO: Guliver/Thinkstock

Po nižinah je bilo ves januar toplo, občasno precej topleje od dolgoletnega povprečja. V minulih dneh februarja je obilno snežilo. V višje ležečih predelih se je snežna odeja vidno debelila, na Kredarici je zapadlo 400 cm snega, na Voglu 290 cm, v alpskih dolinah, Ratečah, 62 cm, blizu pol metra ga je bilo tudi na Kočevskem ter v hribovitih predelih (Katarina nad Ljubljano 42 cm), okrog 20 cm v osrednji Sloveniji, Beli krajini, manj ga je bilo v vzhodnem delu Slovenije (Maribor 8 cm, Slovenj Gradec 17, Celje 19 cm).

Vzrok za toplo vreme so bili prevladujoči višinski jugozahodni do severozahodni vetrovi, s katerimi je nad naše kraje pritekal sorazmerno topel zrak iznad Sredozemlja ali Atlantskega oceana.

Severnega in severovzhodnega vetra je bilo mnogo manj kot običajno. Ker je zračni tok pogosto prečkal Alpe in se osušil, je bilo v večjem delu Slovenije padavin manj od dolgoletnega povprečja.

Pod težo snega

Moker sneg močno obremeni drevesa v gozdu, lahko povzroči lom vej ali debel. To je nevarno tudi v urbanih okoljih, kjer so drevesa nevzdrževana ali šibka. Obširnejši snegolom se zgodi v posebnih pogojih, ko je temperatura zraka dovolj nizka, padati pa mora moker sneg. Če ta primrzne na krošnje dreves in je sneženje obilno, se lahko veje lomijo. Če je dovolj toplo, da sneg ne primrzne na veje, največkrat spolzi na tla. Tako je bilo tudi v preteklih dneh. Po snegolomu se les razvrednoti, zaradi poškodb ga je treba običajno čim prej posekati.

Za snegolom so najbolj občutljivi iglavci; manj je občutljiva smreka zaradi stožčaste oblike, veje so upogljive in elastične, da sneg tudi ob večji količini spolzi na tla. Med bolj izpostavljenimi je bor. Verjetnost snegoloma se poveča, če mokremu snegu sledi močan veter ali dež. Bolj odporni so listavci; gole veje zadržijo le malo snega in obremenitev ni dovolj velika, da bi se lomile.

Trend ogrevanja

V večjem delu Slovenije je bil temperaturni odklon od povprečja za obdobje 1981–2010 med 3 in 5 °C. Tako je bil z izjemo visokogorja januar 2018 med petimi najtoplejšimi od leta 1961. Podobno toplo kot letos je bilo v večjem delu Slovenije v letih 1975, 1988, 2007 in 2014. V visokogorju je bilo bistveno topleje kot letos zlasti v letih 1988 in 2007. Dolgoletne meritve kažejo trend ogrevanja, zato postajajo taki januarji vse pogostejši. Temperaturni dvig je po nižinah izrazitejši kot v gorah.

Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
Deli s prijetelji