Doktor ekonomije ponarejal v zaporniški celici

TREBNJE – Če se ne bi zalomilo s potrdilom celjskega finančnega urada o plačilu vseh obveznosti, ki ga je zapornik Igor Jerot poslal komisiji za pogojni odpust, bi bil Zrečan že na prostosti. Potrdilo o plačanih davkih, ki ga je priložil prošnji za pogojni odpust in iz katerega je izhajalo, da so vse obveznosti poravnane, je bilo namreč ponarejeno. Tako bo Jerot za zapahi, kjer trenutno prestaja 7 let in 3 mesece dolgo zaporno kazen, še dodatnega pol leta. A tej kazni se zna pridružiti še ena; v Celju ima namreč odprt še en postopek zaradi oškodovanja upnikov in pranja denarja.
Jerot je konec leta 2016 oddal prošnjo za pogojni odpust, saj je imel izpolnjene formalne pogoje, med drugim, da je odslužil 61 odstotkov kazni, da je kazen prestajal brez težav, pri delu je bil uspešen, do predpostavljenih in sojetnikov je bil korekten, do dejanj, zaradi katerih se je znašel za zapahi, je bil kritičen, prav tako ni zlorabil zunajzavodskih ugodnosti. Na prostosti ga je čakala služba, redno je plačeval stransko denarno kazen v višini 20 tisočakov. Zataknilo se je torej le pri potrdilu Fursa.

Na Fursu v Celju se je Jerot oglasil konec oktobra 2016, ko je bil na izhodu, a preden so uradniki potrdilo izdali, se je moral vrniti za zapahe, zato je za dvig potrdila pooblastil sodelavko, ki mu je dokument poslala na Dob. Potrdilo so na Dobu preverjali in ugotovili, da je ponarejeno.
Zanimivo, da Jerot sprva kaznivega dejanja ponarejanja listin ni priznal. Povedal je, da je oddal dve prošnji za pogojni odpust, mu je pa bila druga, ko so mu jo pokazali na sodišču, sumljiva. Sam namreč vsak dokument, ki ga da od sebe, tudi podpiše, ta pa ni bil podpisan, zato je vse dalo slutiti, da je nekdo ponarejen dokument Fursa podtaknil. Jerot je na PU Celje zato podal celo ovadbo zoper neznanega storilca zaradi kaznivega dejanja ponareditve poslovnih listin. A si je pozneje očitno premislil, saj bi dokazovanje spet vzelo svoj čas in energijo. Na tretji obravnavi, ko bi morala biti zaslišana le še ena priča, je tako poskrbel za preobrat in dejanje priznal. Pravzaprav je dogovor s tožilstvom dosegel že v vmesnem času in podpisal sporazum o priznanju krivde ter tako sprejel polletno zaporno kazen zaradi ponarejanja listin.

Igor Jerot je bil že večkrat obsojen. Ena od sodb se je nanašala na oškodovanje upnikov Trgoavta in ponarejanja poslovnih listin, nekdaj je bil namreč večinski lastnik Trgoavta in predsednik nadzornega sveta tega podjetja, po sodbi pa je izigral in oškodoval nekatere upnike Trgoavta, tako da se je z zdaj pokojnim predsednikom uprave Trgoavta Matjažem Cegnarjem dogovoril, da bo finančni tok s Trgoavta preusmeril na družbo Neo Leasing. Upnike Trgoavta sta oškodovala za dobrih 342.000 evrov. Izvedenec je v tem postopku potrdil, da je Jerot s tem denarjem poplačal druge upnike in da njegovo ravnanje ni bilo usmerjeno k temu, da bi zase pridobil določeno korist. A selektivna izbira upnikov ni le prepovedana z zakonom o finančnem poslovanju, temveč je opredeljena kot kaznivo dejanje. Pravnomočno na 4 leta zapora je bil obsojen tudi zaradi ponarejanja denarja, saj je poskušal na Banki Slovenije zamenjati kar za 75.000 evrov ponarejenih bankovcev, ki jih je prinesel v beli bombažni nogavici, po njih pa naj bi se mu polilo belilo, zato jih je želel zamenjati. Dokazana mu je bila še krivda za davčno zatajitev in kršitve temeljnih pravic delavcev, zaradi vsega skupaj pa mu je ljubljansko okrožno sodišče izreklo enotno kazen 7 let in 3 mesece zapora. To kazen bodo zdaj verjetno združili še z novo, polletno.

»Za kaznivo dejanje ponarejanja dokumentov je zagrožena kazen zapora do dveh let. Kot olajševalna okoliščina je vaše priznanje in obžalovanje, ne moremo pa prezreti večkratne predkaznovanosti in dejstva, da ste dejanje storili v času prestajanja zaporne kazni. Glede na to, da ste doktor ekonomskih znanosti, bi bili lahko bolj kritični do teh ravnanj,« je Jerotu zažugala sodnica trebanjskega okrajnega sodišča.