TOŽBA

Direktor jih pošilja v ogenj, malice pa jim ne da

Krški poklicni gasilci so po razveljavljeni sodbi znova na začetku. Nejasne zakone lahko vsakdo tolmači po svoje in v njih vidi svoj prav.
Fotografija: Direktor PGE Krško Joško Žvar z odvetnikom Adamom Molanom FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Odpri galerijo
Direktor PGE Krško Joško Žvar z odvetnikom Adamom Molanom FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

KRŠKO – »Saj ne gre za denar kot princip. Če je nekaj zapisano v zakonu, naj se to tudi uresničuje,« pravi Anton Drenik, gasilec Poklicne gasilske enote Krško in sindikalni predstavnik krških gasilcev. Svojega delodajalca namreč toži zaradi neizplačanih dodatkov za malico v nočnem času, pri tožbi pa ga podpira vseh 54 gasilcev sodelavcev. Na prvi stopnji je Drenik tožbo dobil, a višje delovno in socialno sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v vnovično sojenje.

»Gre za to, da bi morali za nočno delo pri regresu za malico dobiti 50-odstotni dodatek. Sploh ne gre za veliko denarja: če torej zdaj mesečno za malico dobimo 60 evrov, bi morali 12 evrov več, to nam določa zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,« razloži Drenik, ki v isti sapi pove, da je ponosen na svoje delo in da dela gasilca ne bi nikoli zamenjal za drug posel, čeprav je služba stresna in odgovorna. Tudi njegovi sodelavci so s srcem predani svojemu delu, radi bi le to, kar je zapisano v zakonu. »Zdaj ko smo dosegli nekaj višje plače, poklicni gasilci dobimo od 820 do 930 evrov neto, tu so seveda vključene vse nočne in nedeljske službe, kar pomeni, da 40 odstotkov plače predstavljajo dodatki. Če je kdo na bolniški in teh dodatkov nima, dobi minimalno plačo,« pojasni Drenik, ko ga vprašamo, kakšne so plače poklicnih gasilcev, teh je v Sloveniji okoli 600. Ima že 23 let delovne dobe v poklicni enoti, in ker je vodja skupine, je njegova plača nekaj višja, a tisočaka ne presega nikoli.

Njega in njegove sodelavce boli dejstvo, da jim je direktor PGE Joško Žvar takrat, ko so ga seznanili z dejstvom, da gredo v tožbo, obljubil, da bo spoštoval odločitev prvostopenjskega sodišča, torej brežiškega zunanjega oddelka ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča. Prva sodba je govorila gasilcem v prid, a Žvar se je pritožil in zadevo bo znova tehtalo sodišče. Tako sta v brežiški sodni dvorani pred dnevi vsak na svoji strani sedela delavec in delodajalec s pravnikoma; na eni direktor Joško Žvar z odvetnikom Adamom Molanom, na drugi gasilec Anton Drenik s pravnim svetovalcem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Boštjanom Medikom. Vsaka stran je vztrajala pri svojem, Drenik pri svojem zahtevku, direktor PGE Krško pa, da so gasilcem izplačevali celo višji znesek od tistega, do katerega so bili upravičeni, le da po nekoliko drugačnem izračunu. Sodnica je sledila predlogu Drenika in Medika, naj višino regresa izračuna še izvedenec finančne stroke.

»Problem je vseslovenski, dodatek izplačuje le trboveljski zavod, za tožbo pa smo se odločili v Krškem in Mariboru,« je pojasnil Boštjan Medik. In zakaj pri tožbi sploh gre? Aprila 2006 so začele veljati spremembe zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, po katerih javnemu uslužbencu na področju zaščite in reševanja za nočno delo pripada 50 odstotkov višje nadomestilo za malico. Tako bi morali gasilci prejemati dober evro in pol več za malico. Izračun je zapleten, ker za nočno delo šteje čas med deseto zvečer in sedmo zjutraj, gasilci pa delajo v turnusih od šestih zvečer do šestih zjutraj oziroma od šestih zjutraj do šestih zvečer. »Na mesec imamo po 15 turnusov, kar pomeni, da je naš delovnik 40 ur tedensko, za malico pa zdaj za 12 ur dela dobimo 4,6 evra, kar ni niti toliko, kot moramo odšteti za malico, ki nam jo pripeljejo iz lokala,« je pojasnil Drenik. Leta 2012 je začel veljati zakon o uravnoteženju javnih financ (Zujf), ki je znižal osnovo za izračun regresa. »V Zujfu ni nikjer izrecno določeno, da je nehal veljati zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar pomeni, da bi morali delodajalci 50-odstotni dodatek izračunati na novo, znižano osnovo za izračun regresa,« je še dodal Medik in pribil: »Če sodišče ne bo sledilo našemu zahtevku, bomo šli, če bo treba, na vrhovno sodišče. Vsekakor bomo izkoristili vsa pravna sredstva.«

Tožba se nanaša na čas od leta 2010 naprej. Dodatek bi sicer po mnenju sindikata gasilcev pripadal od leta 2006, a je delodajalec za prva štiri leta uveljavljal zastaranje. En gasilec bi torej, če bi sodišče ugodilo zahtevku, za pet let dobil dobrega tisočaka. Če bo krški gasilec dobil tožbo, bo to podlaga, da bo Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije pozval tudi druge direktorje zavodov k izplačevanju dodatka, s čimer bi se izognili množičnemu vlaganju tožb. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije