Soči ni več središče sveta, zbudili smo se v slovensko športno realnost. Po šestnajstih dneh so se končali športni boji za slavo, čast in denar. Najuspešnejše olimpijske igre v zgodovini slovenskega športa ob vsem veselju in ponosu vzbujajo tudi upanje, da se bodo na domači sceni popravile razmere na področjih, kjer obstaja resna grožnja, da bo šport ali pa vsaj njegovo vrhunstvo mrknilo. Fenomenalni dosežek hokejske reprezentance, ki je na olimpijskem turnirju zasedla 7. mesto, je v popolnem neskladju z realnostjo najhitrejše moštvene igre na domači klubski sceni po tekmovalni in organizacijski plati. Ali lahko čudovita olimpijska zgodba odločilno pripomore k ponovnemu zagonu profesionalnega hokeja na Jesenicah? Ali izjemno odmeven rezultat risov v Sočiju, denimo, lahko končno strezni vse tiste hokejske akterje v domovini, ki so se v preteklem obdobju najbolj izkazali z ribarjenjem v kalnem?
Reprezentanca je ta čas izjemno močan vlečni konj slovenskega hokeja. Zdaj bi se morali v vseh klubih potruditi in izkoristiti ugled, ki ga je izbrana vrsta zgradila z igranjem v elitni skupini svetovnega hokeja, kamor se namerava vrniti že konec aprila, in olimpijskim nastopom v četrtrfinalu, potem ko so premagali velesilo Slovaško in Avstrijo, ki Slovencem narekuje ritem z ligo EBEL. V njej ta čas sodeluje le kvazipoklicno moštvo Telemach Olimpije, ki je v minulih letih povsem zabredlo v godljo netransparentnosti in velikih dolgov. Za zdaj le resno izkazana namera in želja pri glavnem pokrovitelju klubu nakazujeta, da bi lahko hokejski zmaji ugledali luč na koncu predora. Do tja vodi trnova pot, na kateri pa se mora zgoditi popolno očiščenje kluba. Dejstvo je namreč, da bi lahko v HDD Olimpija takoj zaprli vrata, če bi jih pod drobnogled resno vzele pristojne službe in bi ravnale po črki zakona.
Pozitivno energijo iz reprezentančne slačilnice je težko neposredno prenesti v klubske, saj praktično vsi fantje igrajo v tujini. Toda zgodba iz Sočija je lahko navdih za razcvet slovenskega hokeja na vseh ravneh, ne samo znotraj krovne organizacije. Treba je le biti pametno pogumen.
