Ciplji v mreži skregali ribiče

PIRAN – Sezona cipljev je tu. Ministrstvo za kmetijstvo je dovoljenje za tradicionalni organiziran izlov zimskih jat cipljev in spremljajočih belih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu za to sezono podelilo skupini 18 ribičev. Ti so za svojega vodjo kot že pred leti izbrali piranskega ribiča Zlatka Novogradca, ki pa nima lahkega dela.

Skupina ima dovoljenje za 10 izlovov od lanskega 1. novembra do konca marca. Predlani so v devetih izlovih ujeli 6400 kg rib, lani pa v štirih približno 3500. V sedanji sezoni so se ob prežanju na jato cipljev in na najustreznejše vremenske razmere na morje odpravili dvakrat. Prvič so se 22. decembra po kar 17-urnem napornem lovu vrnili na obalo z malo več kot 1,2 tone cipljev in kakovostnejših belih rib ter tako pred božičem z njimi dobro založili obalne ribarnice. Drugič se je na morje v noči na torek podalo 13 ribičev, ujeli so 520 kg rib. Med njimi sta bili dve tretjini cipljev, drugo pa brancini in ovčice. A ta ulov je imel grenak priokus, saj je ribiški inšpektor pri izvedbi našel kar veliko nepravilnosti. Med njimi so se po besedah Novogradca, če se izkažejo res za hujše kršitve, nekatere dogajale že prej, a se nanje ni tako odzival.

Želijo si bolj življenjske predpise

Eden od pomembnejših očitkov inšpektorja naj bi letel na uporabo vrste mreže, na kar pa so ribiči opozarjali že prej. Ciplje so namreč daleč nazaj lovili z mrežo trato. To je bila zelo dolga in visoka mreža, s katero so zajeli jato in jo vlekli k obali. Lov z njo je bil res tradicionalen v pravem pomenu te besede. Zaradi njene velikosti pa njena uporaba že dolgo ni več mogoča. Tam, kjer se pozimi v strnjenih jatah najraje zadržujejo ciplji, je zaradi školjčišč, ribogojnice in urbanizirane obale za njeno uporabo, kakršna je bila nekoč, vse preveč ovir. Pred dvema desetletjema je bila tako za ta izlov namesto nje določena zaporna krožna mreža plavarica, ki ji ribiči pravijo šekaleva. A tudi lov z njo se zadnje čase iz podobnih razlogov kot za trato ne izkaže najbolje. Tako jo uporabijo, če jato opazijo v morju daleč od ovir in v globlji vodi. Ker se to ne dogaja pogosto, ciplji pa so zelo radi pod školjčišči ali bazeni ribogojnice, so jih ribiči že večkrat lovili tudi z mrežami, ki so sicer dovoljene za belo ribo, med temi pa se vedno najde tudi nekaj cipljev. Zato si ribiči želijo, da bi za ta ulov spremenili predpise.

Okoli uporabe plivarice pa je letos nastal še en problem, ki je med ribiče vnesel nejevoljo in zdrahe. Tehnologija njene uporabe je v skromni floti naših ribičev možna le na nekoliko večji barki Levante. Vrsto let to ni bil problem, a dogaja se, da se ta barka iz različnih razlogov ne more udeležiti skupnega izlova. To je razlog več, da gredo takrat ribič nadnje z manjšimi plovili in z že omenjenimi mrežami za belo ribo na vbod. Tudi pri zadnjem izlovu ta teden je bilo tako, saj posadka Levanteja z mrežo plivarico ni hotela nanj.

Pričakovali so večji delež

Vzrok za to tiči v nezadovoljstvu pri delitvi predzadnjega decembrskega ulova. Ribiči že vrsto let delijo izplen tako, da vsak, ki ima dovoljenje zanj in se ga udeleži s svojim plovilom, dobi en del. Levante je zaradi svoje posebne vloge v njem dobil za decembrski izlov 0,5 deleža in 2 deleža za 2 ribiča. S tem pa med drugim njegova ekipa, v kateri je bil še en član posadke, ki je sicer potreben za njegovo plovbo, ni bila zadovoljna, saj je pričakovala večji delež. Tega ob še nekaterih drugih argumentih z obeh strani preostali ribiči niso sprejeli in nastal je spor. Ta še ni razrešen in tako Levanteja na zadnjem izlovu ni bilo. Vsekakor bi bilo dobro, da ga čim prej zaključijo in se med seboj natančneje dogovorijo, kako bodo ulov delili v prihodnje.

Glede na to, da so razni spori med ribiči prihajali že prejšnja leta, bi bilo morda dobro, da bi pri oblikovanju rešitve spora in drugih zadev okoli tega lova, kjer se ribičem zatika, sodelovala tudi ministrstvo za kmetijstvo ter ribiški inšpektor, ki sicer delitev ulova prepuščata ribičem.

Ne nazadnje vsi pričakujemo ciplje. So priljubljena ribja specialiteta zimskih dni, saj gurmani pravijo, da so pozimi ujeti slastnejši od kulinarično najbolj zvenečih in tudi cenovno mnogo dražjih rib. Ko so temperature nižje, se namreč držijo tesno skupaj v večjih počasnih jatah in se ne prehranjujejo. Tako se izčistijo in veseli smo lahko, da te dni prav radi pridejo v plitvejše morje, kakršno je v Piranskem zalivu.